me.tuljev učinek

Kaj poganja ta naš svet?

avtor Eva Žunec 8. septembra, 2022

ZELENI DOGOVOR EVROPE: Kaj poganja ta naš svet?

Oziroma ukrepi za energetsko učinkovitost

Želela sem prižgati luč, da bi bolje videla tipkovnico, potem pa sem raje ugasnila tudi prenosni računalnik. In zdaj? Za sprostitev ob poslušanju glasbe bi morala uporabiti elektriko. Enako velja za pripravo smoothija. Ali za depilacijo. Tudi pri peki piškotov v pečici ne gre drugače. Da sploh ne omenjam gledanja dokumentarcev, pranja perila ter novodobnega kuhanja. Hm, očitno mi preostane samo še razmišljanje. O energiji seveda.

Res ne vem, če bi bili zmožni naš vsakdan prestaviti v dobo pred elektrifikacijo mest – biti brez računalnikov za opravljanje najrazličnejših funkcij, procesov in aktivnosti. Brez dvigal v bolnišnicah, ki prevažajo paciente na operacije. Brez cestne razsvetljave, ki nam povečuje varnost med vožnjo in sprehodi. Kajti to niso samo kaprice posameznikov, ampak izumi, ki naslavljajo potrebe večjih skupin v današnji družbi na dnevni bazi.

Začelo se je z vodo na Otoku, nadaljevalo kot strela z jasnega

Prvi parni stroj, ki je zagnal industrijsko revolucijo Evrope in sveta, je potreboval energijo – kakor vse drugo na planetu Zemlja za premik, razvoj, spremembo stanja. Ta izum, učinkovita pretvorba toplotne energije vodne pare v mehansko delo, je pomenil domino efekt za zadnjih 300 let človeške civilizacije v smislu napredka.

Toda nadaljnja odvisnost od fosilnih goriv je pokazala tudi temne plati medalje v vseh fazah od pridobivanja in proizvodnje do distribucije ter uporabe takšne energije. Le-ta naj bi dandanes v Evropski uniji ustvarjala več kot 75 % vseh emisij toplogrednih plinov, ki nas oddaljujejo od podnebne nevtralnosti. Pa ne samo to. Ste že slišali za pojem energetska revščina?

“Energetska revščina se pojavlja v gospodinjstvih z nizkimi dohodki, ki zaradi socialne stiske ne morejo zagotavljati primerno toplega stanovanja in drugih energetskih storitev po sprejemljivi ceni, kot so topla voda ali razsvetljava.” In to je v sodobni družbi prav zares nesprejemljivo.

Sijaj, sijaj sončece …

Prihodnost je v obnovljivih virih energije

Sonce v eni uri “pošlje” na naš planet dovolj energije za celo leto svetovne porabe elektrike. Če bi takšno darilo uspeli pravilno zajeti in dovolj učinkovito skladiščiti, bi se moral tudi pojem energetske revščine upokojiti. Ker pa to trenutno (še) ni izvedljivo, moramo zeleni prehod v energetiki načrtovati malce drugače. Eden od osrednjih ciljev Evropske unije je povečanje učinkovitosti pri rabi energije, kar pomeni zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, izboljšanje energetske varnosti, tudi samooskrbe ter ustvarjanje novih delovnih mest.

Učinkovita preobrazba energetskega sektorja računa predvsem na vse večji delež proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije. In če damo na stran tipične obnovljive vire energije, na katere verjetno najprej pomislimo – recimo veter in voda oziroma hidroelektrarne ter geotermalna energija, so tukaj posebno zanimivi še:

• vodik za potrebe v prometu kot gorivo in v industrijskih procesih, saj predstavlja alternativni vir, ki pri proizvodnji ne izpušča toplogrednih plinov in je njegov stranski produkt voda;
• biomasa, npr. les ter hitrorastoče kulturne rastline kot je oljna repica pa tudi organski odpadki (živinorejski odpadki, mulj), ki se uporabljajo predvsem za ogrevanje;
• plimovanje morja kot ogromen potencial obmorskih držav, ki predstavlja zanesljiv in neprekinjen vir energije.

Kakšna bo električna energija prihodnosti?

Preden pa želi Evropa do leta 2050 postati prva podnebno nevtralna celina, moramo postati energetsko samooskrbni. To konkretneje pomeni, da se EU znotraj zelenega dogovora zavzema za:

• izgradnjo medsebojno povezanih energetskih sistemov in bolje povezanih omrežij za podporo obnovljivim virom energije,
• spodbujanje inovativnih tehnologij in sodobne infrastrukture,
• povečanje energijske učinkovitosti in okoljsko primerne zasnove izdelkov,
• razogljičenje sektorja plina in spodbujanje povezovanja energetskega sistema,
• opolnomočenje potrošnikov in pomoč državam EU pri obravnavanju energetske revščine,
• spodbujanje energetskih standardov in tehnologij EU na svetovni ravni,
• razvoj celotnega potenciala evropske energije iz vetrnih elektrarn na morju.

Zelene rešitve v energetiki so nujne

Morda bi bilo pa v vmesnem času (tudi med čakanjem na absolutno ozelenitev in optimizacijo javnega prometa) smiselno razmisliti o vpeljavi (pilotnih) projektov pridobivanja pol-čiste energije, kot je recimo zbiranje energije na avtocesti (ang. highway energy harvesting). Koncept sloni na izkoriščanju energije brez potrebe po poseganju v neobnovljive naravne vire in ima več različic. Prva je izkoriščanje solarne energije, ki obseva in greje ceste širom sveta – zakaj asfalta torej ne bi prilagodili za zajemanje, pretvorbo in kratkoročno shrambo le-te ter je dovajali okoliškim zaselkom? Naslednja ideja pa želi in lahko preko vetrnih turbin ob avtocestah izkorišča vozila, ki ob hitri vožnji ustvarjajo konstanten piš “vetra” in bi ga lahko pretvarjali v energijo.

Za dodatne misli sem povprašala tudi kolega Francija (25 let), ki študira management trajnostnega razvoja. Če si oziroma kako si predstavlja življenje brez elektrike ter kako si predstavlja učinkovito “energetsko prenovo” Slovenije, je povedal takole: “Življenja brez elektrike si ne predstavljam. Energetsko prenovo Slovenije pa si predstavljam v obliki elektrifikacije vseh vidikov življenja. Elektriko pa bi pridobivali iz kombinacije obnovljivih virov energije in alternativnih virov energije za trajnostna goriva iz lokalnega okolja“.

Bodimo bolj ali manj odklopljeni?

Po drugi strani pa bi za zmanjšanje porabe energije lahko množično prakticirali tudi v pisarnah. Pa da ne boste rekli, da vam preprosto in vestno ugašanje luči predstavlja težavo. Dodatno rešitev osvetlitve pa ponuja tudi podjetje EcoNation, imenovano LightCather. Izum ima preprosto nalogo: v polikarbonatno kupolo je vgrajeno zrcalo, ki se osredotoča na optimalno svetlobno točko – sonce, ali pa drugo točko, kadar sonce zakrivajo oblaki ali ovire. Zrcalo zajame dnevno svetlobo, ki se odbije navznoter, filtrira in okrepi se v svetlobnem jašku, nato pa se lepo razporedi po stavbi. Rešitev zaradi senzorske tehnologije, ki zaznava in razporeja svetlobo, prinaša v povprečju tudi do deset ur naravne svetlobe dnevno! Strešna odprtina s površino 1,6 m² zaradi sistema LightCatcher zagotavlja obilico svetlobe na območju od 60 do 120 m²!

Postavljeni pod brezčasno vesoljno luč

Toda v nasprotju z mnogimi privlačnimi izumi, ki bodo morda splošno razširjeni že v bližnji prihodnosti, žal še vedno živimo v težavni sedanjosti. Tukaj se potrebe po električni energiji povečujejo praktično iz dneva v dan, ob tem pa tudi njihova cena. In Slovenija ima na kratek rok precej dela z odpravo energetske revščine, katere številke so precej zaskrbljujoče. Društvo Focus je v svoji kampanji zapisalo: “Več kot petina prebivalstva živi v stanovanju s puščajočo streho, vlažnimi stenami, temelji ali tlemi ali plesnijo v okenskih okvirjih (leta 2018 22,7 % gospodinjstev; povprečje EU je 13,9 %). Naj bo odprava le-teh prioriteta energetske prenove!

In še sporočilo za vse zemljane moderne družbe: saj vem, da se z moje strani spet sliši malce klišejsko … ampak poskusimo malce več živeti od impulzov, ki nam jih daje rekreacija v naravi – ko pustimo avto in mobilni telefon doma. (Tudi sama se moram zavestno potruditi). Preden se bo znova stemnilo že po kosilu.

***

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov

Foto: unsplash