Kako dolgo že stojimo na mestu?

Kako dolgo že stojimo na mestu?

Kako dolgo že stojimo na mestu?

avtor 18. oktobra, 2022

ZELENI DOGOVOR EVROPE: Kako dolgo že stojimo na mestu?

Oziroma ukrepi za trajnostno mobilnost

Paradnega konja izrabe energije predstavlja seveda moderni promet … Razlog? Hitra urbanizacija v 21. stoletju je povzročila tudi večje povpraševanje po mobilnosti. Promet namreč v več pogledih pomembno podpira družbeni in gospodarski razvoj – prevoz ljudi in blaga, potovanja na oddaljene lokacije s turističnimi nameni, zaradi preseljevanja, raziskovanja, … Pa tudi za zadovoljevanje povsem vsakodnevnih potreb in želja, kot so nakupi ali kavica s prijateljico na drugi strani mesta.

Izum kolesa je za nas ljudi torej neprecenljiv, saj nam je olajšalo in skrajšalo vsakovrstna potovanja – tudi večina letal uporablja kolesa za pristanek recimo … Toda če se hitro vrnemo na tla in  prevrtimo čas malce naprej – ste vedeli, da je bilo leto 2021 v Evropski uniji razglašeno za leto železnice? Kljub temu v Sloveniji še dalje lahko le sanjamo o optimiziranem prometu po tračnicah – ne samo kar se tiče hitrosti, ampak tudi usklajenosti voznih redov med kraji glede na potrebe ljudi. Občutljiva tematika skratka …

Promet, transport, mobilnost – kam pa se premikamo?

V Sloveniji je bilo najstarejše kolo odkrito leta 2002 na Ljubljanskem barju, staro pa naj bi bilo 5200 let. Dandanes sektor prometa in mobilnosti predstavlja drugo največje področje izdatkov evropskih gospodinjstev in k evropskemu BDP-ju prispeva okoli 5 odstotkov. Poleg tega neposredno zaposluje 10 milijonov delavcev, okoli dva milijona ljudi v Evropi delata v javnem prevozu. Na žalost pa promet predstavlja tudi četrtino emisij toplogrednih plinov v EU, od tega več kot 70 % prispeva cestni promet.

Slednji podatek predstavlja idealno izhodišče za premislek o bolj trajnostnih praksah in viziji. Vpeljava in spodbujanje alternativnih možnosti premikanja po mestih, brez množice avtomobilov ima naslednje takojšnje oziroma dolgoročne koristi:

  • Boljša kakovost zraka in manj hrupa, kar se odraža tudi na zdravju ljudi.
  • Manj individualnega prometa poveča tudi varnost na cesti ter zmanjša zastoje.
  • Izboljša se učinkovitost in uporaba vozil (… saj je povprečen avtomobil namreč 90 % časa parkiran).
  • Manjšanje ogljičnega odtisa.

S prakticiranjem trajnostne mobilnosti preko množične uporabe javnega prevoza, koles ali pešačenja pa ne izboljšujemo le stanja okolja, pač pa tudi lastno dobro počutje. Tako lahko uravnotežimo učinke večinoma sedečega načina življenja, smo vsakodnevno bolj aktivni in s tem posledično zmanjšujemo tudi raven stresa. Ob tem v idealnem scenariju spodbujamo tudi večjo rabo obnovljivih virov (na primer z avtobusi na električni pogon, na vodik, …).

Kolesar sem z razlogom – pa ti?

Samo potepi s kolesom ali način življenja?

Mimogrede, ali ste vedeli, da amaterski kolesarji živijo v povprečju dve leti dlje? In da so ljudje, ki se na delo vozijo s kolesom, za 15 % manj bolniško odsotni?  Ocenjuje se, da trajnostna mobilnost prihrani 80.000 milijonov evrov na leto na področju zdravstva. Po drugi strani pa menda evropski kolesarji v lokalnih trgovinah na leto porabijo 111.000 milijonov evrov. S tem kolesarski sektor naše celine zaposluje 650.000 ljudi.

In če slučajno potrebujemo še dodatno motivacijo v prid kolesarstvu v primerjavi z osebnimi avtomobili, dodajam še nekaj “cestne” statistike. Letno evropske ceste zapusti približno 12 milijonov avtomobilov – pomeni zaradi popolne izgube po nesreči, ekonomskega odpisa, neskladnosti z novimi varnostnimi ali emisijskimi standardi. Zakonodaja EU sicer nalaga odgovornost za ravnanje ob koncu življenjske dobe avtomobilov akterjem, ki jih dajejo na trg. Torej bi morali pooblaščeni razstavljavci iz avtomobilov odstraniti vse nevarne snovi, 85 % teže avtomobila pa bi bilo treba ponovno uporabiti ali reciklirati. Toda na leto približno štiri milijone takšnih avtomobilov “izgine” iz uradnih evidenc – pomeni, da je težko določiti prihodnje ravnanje z njimi. In navadno v takšni praksi ne gre za okolju prijazno aktivnost …

Načela in spoznanja trajnostne mobilnosti minus korona

Biti bi moralo jasno, da je osrednja vizija trajnostne mobilnosti v dostopnosti – za vse. Že zato, ker nam mobilnost in prevoz zagotavljata večjo svobodo gibanja, boljšo povezanost, hitrejši razvoj, … Prehod v prakse trajnostne mobilnosti pa ima še dodatno pozitivne družbene, gospodarske in okoljske učinke.

Kljub temu pa je tudi (trajnostna) mobilnost v času pandemije Covid-19 prejela nekaj grdih prask pa tudi pozitivnih učinkov:

  • Zgodijo se spremembe vzorcev in navad mobilnosti v EU zaradi množičnega dela od doma ter zajezitvenih ukrepov.
  • V “lock-down” obdobjih je javni prevoz povsem ustavljen in nedostopen. Posledično se znova zgodi porast pri rabi osebnega avtomobila.
  • Poveča se tudi uporaba kolesa kot varne alternative trenutno neobstoječemu javnemu prevozu.
  • Motnje dobavnih verig.
  • Zlom letalskega trga.

Potrebno je odpiranje novih obzorij v mobilnosti

Ne želimo samo lepotne preobrazbe sodobnega prometa

Da bi ponovno oživili oziroma izboljšali stanje prometa v post-pandemiji, obenem pa karseda učinkovito uresničili vizijo zelenega (s)prehoda, ponuja strategija EU za trajnostno in pametno mobilnost konkretne ključne ukrepe do leta 2030:

  • Po evropskih cestah bo vozilo vsaj 30 milijonov avtomobilov z ničelnimi emisijami.
  • 100 evropskih mest bo podnebno nevtralnih.
  • Železniški promet za visoke hitrosti se bo v Evropi podvojil.
  • Načrtovana skupinska potovanja za poti, krajše od 500 km, morajo biti ogljično nevtralna.
  • Avtomatizirana mobilnost bo uvedena v velikem obsegu.
  • Pomorska plovila z ničelnimi emisijami bodo pripravljena za trg.

Sprememba je nujna in morali bi si želeti množične rabe “čistih” vozil in alternativnih goriv, ki zmanjšujejo odvisnost od fosilnih goriv. Potrebujemo širok spekter ponudb večmodalnega prevoza in ponudbe mobilnosti kot storitev (preko enotnih digitalnih platform, ki združujejo različne oblike prevoznih storitev v enotno storitev mobilnosti, dostopnih na zahtevo (npr. kombinacija avtobusa, taksija)), rabimo tudi izboljšano ponudba deljene mobilnosti (ang. car-sharing), ter vsekakor več kolesarskih stez v mestih. Spogledovati se moramo začeti tudi z električnimi in avtomatizirani vozili za zmanjšanje zastojev, varčevanje z gorivom in večjo varnost v obstoječem cestnem prometu. V protiutež pa seveda “ustvariti” več prometa v javnem prevozu z železnico za visoke hitrosti in električnim avtobusnim prevozom.

Ob celotni ideji trajnosti pomislim, kako zanimivo bi se bilo vrniti v čas pred kmetijsko revolucijo in ustalitvijo, ali ne? Ko smo še kot nomadi pohajali po prostranih planjavah, se potikali po gozdovih, iskali najugodnejša mesta za prečkanje rek, … Morda smo že uporabljali konje, kamele in slone. Mimogrede, kaj si pa vi predstavljate pod izrazom “zeleno potovanje” – bi prisedli?

 

 

Kljub vsemu pa moramo še vedno z nogami stati trdno na tleh glede elektrifikacije prometa in svojih zmožnosti. Pomeni, da Slovenija trenutno nikakor ni na stopnji recimo Danske ali Islandije kar se tiče razširjene in učinkovite rabe alternativnih virov energije, ki zmorejo podpirati njihove potrebe po elektriki. Zatorej se je potrebno prehoda v množično elektrifikacijo vozil lotevati premišljeno in glede na predhodno ustrezno vzpostavljeno podporno infrastrukturo, ki je prijazna tudi do okolja!

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če iščete drugačne pristope k življenju, delovanju, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: unsplash in Izida Vita

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.