me.tuljev učinek

Kako vroče nam je v lastni družbi?

avtor Eva Žunec 7. decembra, 2022

ZELENI DOGOVOR EVROPE – kako vroče nam je v lastni družbi?

… oziroma vpliv podnebnih sprememb

Ali ste vedeli, da 70 % emisij povzroča le nekaj multinacionalk? In da jih vsi med nami posredno (morda celo nehote) podpiramo z vsakim nakupom, vsakim vloženim evrom v njihove izdelke in storitve. No, Evropejci moramo poznati alternative, ki so vse bolj prisotne na trgu – podprimo jih in omilimo vplive podnebnih sprememb!

Pa morda najprej začnimo s koraki, vezane na aktualno podnebno krizo, ki nas nase opominja preko raznovrstnih faktorjev, preko katerih oziroma kakor si jaz razlagam različne definicije:

Dobrodošle, podnebne spremembe. Foto: Markus Spiske, unsplash

1. Podnebne spremembe – stanje problema (se dogaja pravkar, vsepovsod – tudi če ni vidno očem ali vsakodnevno prisotno, ima uničujoče in dolgoročne, celo nepopravljive posledice oziroma učinke na celoten planet)

2. Podnebno ukrepanje – stanje aktivacije (se v zametkih dogaja po svetu v obliki nevladnih iniciativ, zelenega financiranja, sprejemanja podnebju prijaznih smernic za omilitev negativnih vplivov človeške aktivnosti – vidna je različna stopnja uspešnosti vpeljevanja in izvedbe)

3. Podnebna pravičnost – blagostanje (upam, da bo celovito vpeljana med letoma 2030-2050; predstavljam si jo kot sobivanje človeka z naravo, v skladu z okoljsko nosilnostjo, lokalno samooskrbo, zelenimi inovacijami in visoko kakovostjo življenja)

Ni več časa za razmislek, kako naprej … Drugače!

Zakaj pa smo tako daleč od tako imenovanega podnebnega blagostanja? No, ker se o tem globalno vsekakor še vedno premalo govori, četudi smo vsi slišali za “Pariški podnebni sporazum”, kajne? Čudim se, kako kljub vsemu nekateri (tudi vplivni ljudje) v učinke podnebnih sprememb še vedno ne verjamejo, jih zanikajo, se jim smejijo – in še naprej podpirajo “business as usual”?!

Ni več tako smešno in nepomembno, ko se dogaja pred našimi vrati, kajne … Foto: Jo-Anne Mcarthur, unsplash

Izpuščeni plini, ki kritično spreminjajo podnebje, so pogosto tudi onesnaževala zraka, ki vplivajo na naše zdravje in okolje. Vzemimo za poenostavljen testni primerek predstavitve argumentov kar našo Slovenijo, letos. Smo država z dobro ohranjenimi ekosistemi, brez množice hujših onesnaževalskih obratov, sicer z obilico transporta za naše razmere, a na globalni ravni smo samo pikica v morju ogljičnega odtisa [op. ur. Ogljični odtis: je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti. Zaradi poenostavljenega razumevanja so emisije toplogrednih plinov preračunane na ekvivalent ogljikovega dioksida, ki je med toplogrednimi plini kot jih določa Kjotski protokol, najbolj prepoznaven].

Kaj torej v Sloveniji povzroča presežke padavin (oziroma hude poplave) na Dolenjskem? Kritično pomanjkanje vode (in skoraj neobvladljive gozdne požare) na Primorskem? Zadeve uhajajo iz ravnotežja, se vam ne zdi? Poenostavljena razlaga: izpuščeni plini delujejo po načelu tople grede, s čimer segrevajo planet – več suše, pomeni več divjih požarov na kopnem, direktno uničenje življenjskega prostora, pa tudi segrevanje oceanov (zaradi velikih ponorov toplote). Najbolj poznana posledica je umiranje koralnih grebenov – naših morskih pridelovalcev kisika. Obenem več sušnih razmer na kopnem povzroča ekstremne zgostitve padavin, ki prav tako povzročajo škodo.

Težava: hitremu, a na videz minimalnemu dvigu povprečne temperature bi sicer morale slediti prilagoditve ekosistemov, rastlinstva in živalstva. Žal, evolucija ne deluje po hitrem postopku in aktualne podnebne spremembe predstavljajo hudo grožnjo propadanju vitalnosti planeta. Sprašujem se, koliko bolj oprijemljive bi podnebne spremembe še morale biti, da bomo res pričeli ukrepati – na globalni ravni, ne kot posamezni akterji v bitki z mlini na veter?

Kakšen je pa tvoj vtis na ogljični odtis?

Sodelovanje politike, malih ljudi, okolja, brez skritih namer – za vse. Foto: Tania Malrechauffe, unsplash

Vrnimo se še bolj na začetek problema – kaj so to emisije in zakaj nas bi moralo skrbeti? Že ptički na veji čivkajo, da bi morali ljudje zmanjšati svoj ogljični odtis. Ampak zakaj je tako hudo? In kako aktivno pristopit k rešitvam? Ne, tukaj nisem pristaš koncepta “dajmo vsi začet pri sebi”.

Menim, da je v boju s podnebnimi spremembami potrebno aktivirati višje ravni družbe – gospodarstvo, politične odločevalce in oblikovalce zakonodaje. Podati jasne in skupne cilje, ki veljajo za vse – tudi multinacionalke [več o tem].

No, Evropska unija stopa v to smer z vpeljevanjem evropskega zelenega dogovora, ki želi do leta 2050 našo celino postaviti na zemljevid kot prvi ogljično nevtralni kontinent. To ne pomeni, da bomo zaprli vse tovarne, temveč bomo naše negativne vplive skušali uravnotežiti. Evropska komisija je s tem namenom sprejela sklop predlogov za pripravo podnebne, energetske, prometne in davčne politike EU na zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Dorečeno, utečeno, opravljeno

Govori se, je to desetletje do leta 2030 odločilno. Pa se tudi kaj dela v tej smeri? Junija 2021 je evropski parlament je potrdil evropski podnebni zakon, ki je zavezo spremenil v pravno obveznost in sprožilec za naložbe. Pomeni, da “vsaka država članica v skladu z nacionalnimi pravili vzpostavi dialog o podnebju in energiji na več ravneh, v katerem lahko lokalni organi, organizacije civilne družbe, poslovna skupnost, vlagatelji in druge ustrezne zainteresirane strani ter širša javnost dejavno sodelujejo in razpravljajo o doseganju cilja Unije glede podnebne nevtralnosti” [UREDBA (EU) 2021/1119 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)].

S tem okvirom se dogaja širša aktivacija ljudi, saj je za dosego podnebnih ciljev potrebno ne le ukrepanje vseh sektorjev našega gospodarstva in politike, pač pa tudi ljudi znotraj lokalnih skupnosti, tudi iniciativ mladih. Le-ti podnebni krizi ne kljubujejo le na protestih, temveč tudi konkretno – s podpiranjem sajenja dreves že aktivno blažijo posledice podnebnih sprememb ali pa s prevozom le teh na drevesih dvigujejo osveščenost v mestih (https://drevonakolo.si/) 😊.

Sprašujem se: si bodo tudi bodoče kandidatke za miss sveta po novem namesto klasičnega “Mir na svetu” v prihodnje raje zaželele “Podnebne pravičnosti za vse” …?

P.S. v ogled priporočam poljudnoznanstveni dokumentarec: “Neprijetno nadaljevanje: Čas se izteka“.

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če iščete drugačne pristope k življenju, delovanju, bomo veseli vašega kontakta.

Dajmo ozelenet svoje misli, okolico, svet. Foto: Chinh Le Duc, unsplash

Foto: kot navedeno pri fotografijah