me.tuljev učinek

Kako dolgo bomo še polnili smetnjake?

avtor Eva Žunec 18. avgusta, 2022

ZELENI DOGOVOR EVROPE:

Kako dolgo bomo še polnili smetnjake? …

oziroma ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja v industriji in gospodarstvu

Biotska pestrost, ki pravzaprav poganja ta svet, je ogrožena. Že leta 1962 je Rachel Carson je v knjigi “Silent Spring” opisovala grozne posledice kemikalij na živi svet okoli nas – mehčanje jajčnih lupin ptic, izraščanje petih okončin na dvoživkah in masovna umiranja populacij. Si res lahko privoščimo takšno ceno v imenu tako zelo zaželene gospodarske rasti?

Res je, da so v Evropi že davno minili časi težke industrije, ki je vidno uničevala okolje in zdravje ljudi. Toda še vedno je preveč požrešna – poraba vode, energije, naravnih surovin, … In ta sodobna industrija, ki poganja moderno človeško družbo, nam lajša vsakdan in pospešuje razvoj, (še vedno) predstavlja vse večjo grožnjo ključnim elementom in ravnovesju našega planeta. Smog. Izpuščanje kemikalij v vodo, zrak in zemljo. Divja odlagališča. Vse to so neoptimizirane posledice industrije in gospodarstva.

Kemija med ljudmi je nujna, kemikalije pač ne

Da naštejem samo nekaj skrb zbujajočih dejstev sedanjosti:

Strup ni (več) samo v malih stekleničkah

• Ljudje smo do danes sintetizirali več kot 140.000 kemikalij in mešanic kemikalij (UNEP 2019), od katerih jih večina prej ni obstajala.
• Kemično onesnaževanje predstavlja neposredno nevarnost plodnosti, duševnemu zdravju ter preskrbi s hrano.
• Nepravilno ravnanje s kemikalijami je lahko usodno (akutno ali kronično) in kemičnega onesnaževanja iz vodnih virov skorajda ni mogoče odstraniti.

In kako je v Evropi? Vsak osmi smrtni primer v Evropski uniji lahko pripišemo onesnaženju okolja, vključno z onesnaževanjem zraka in hrupom, dogodki, povezanimi s podnebnimi spremembami, ter kemičnim onesnaževanjem. Evropska agencija za okolje ocenjuje, da je bilo v Evropi leta 2016 recimo kar uporabljenih 62 % kemikalij nevarnih za zdravje.

Ključen trenutek za zelene inovacije

Vem, da zmoremo bolje.

Spomnimo se recimo problema ozonske luknje, zaradi katerega je trepetal ves svet. Le-ta je zdaj “pokrpana” in skoraj pozabljena, kajne? No, spomnimo še, da so jo v prvi vrsti povzročali tako imenovani plini iz skupine fluoriranih ogljikovodikov. Bili so pomemben del naših starih hladilnikov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, popolno prepoved uporabe pa naj bi dosegli do leta 2030. Zamenjujejo jih okoljsko manj nevarne hladilne tekočine oziroma sredstva.

In če si želimo oziroma nujno potrebujemo inovacije na začetku gospodarskega procesa, pravzaprav ugotovimo, da bi moral vsak konec predstavljati nov začetek. Koncept krožnega gospodarstva prikazuje potencial zaprtih krožnih zank od proizvodnje do uporabe, ko vsak odpadek postane surovina/del/priložnost za nekaj novega. Še boljša novica pa je, da krožno gospodarstvo pravzaprav pomaga izkoreninjati tudi korupcijo, ne samo kupe odpadkov. Zakaj? Ker mora imet vsak uporabljen material sledljivost, navezavo, vpetost v širšo sliko …

Zakaj bi se morali vrteti v krogu?

Butterfly diagram krožnega gospodarstva

Krožno gospodarstvo ne podpira individualizma. Niti odmikanja od narave. Slednje potrjuje vse bolj učinkovito vpeljevanje načel biomimikrije. To je veda, ki išče navdih in rešitve človeških izzivov skozi posnemanje narave – njenih prilagoditev, sistemov, procesov, elementov. Si predstavljate, da je oprijem, ki drži skupaj školjčni lupini navdihnil novo tehnologijo lepila za les, imenovano PureBond®. Nestrupeno in trajnostno.

Zeleni prehod v industriji je nujen v obliki modernizacije, optimizacije, transformacije obstoječih sektorjev, na primer gradbene, kemijske, avtomobilske, tekstilne … Tega se prav zdaj loteva Evropska unija – na vse možne načine. Če orišemo le nekaj dobrih zamisli:

1. Nova industrijska strategija za Evropo iz leta 2020 predpostavlja visoko stopnjo digitalizacije, ki bi olajša industrijske procese, omogočila natančnejše spremljanje vpliva na okolje ter spodbujala inovacijski potencial čistejših tehnologij.
2. Cilj evropskega zelenega dogovora je ustvariti nove trge za podnebno nevtralne in krožne izdelke, kot so jeklo, cement in trajnostne kemikalije.
3. Združenje Circular Plastics Alliance ima namen do leta 2025 povečati trg EU za reciklirano plastiko na 10 milijonov ton.
4. Evropska zveza za čisti vodik podpira obsežno uvajanje tehnologij čistega vodika do leta 2030 s povezovanjem proizvodnje obnovljivega in nizkoogljičnega vodika, povpraševanja v industriji, transportu in drugih sektorjih ter prenosa in distribucije vodika.

Manj, manj, manj … kakovostneje!

Prihodnost industrije ne sme biti črna

Pomeni, da če želimo doseči podnebno nevtralnost našega kontinenta oziroma gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov, moramo vlagati in spodbujati tehnologije z nizkimi emisijami, ter uporabljati in podpirati trajnostne izdelke in storitve.

In kako bi za konec orisala ideal “zeleneče” globalne industrije? Hm, med opazovanjem zvezd na neonesnaženem nebu nekega velikega evropskega mesta bom verjela oziroma vedela, kako se vsak delec na planetu zemlja ustrezno reinkarnira v nekaj … posebnega, potrebnega in trajnega.

P.S. več odlično navdihujočih primerov biomimikrije.

***

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov

Foto: unsplash