Poskusite se v vaši bližnji preteklosti spomniti vsaj enega dneva, ko niste imeli nikakršnega opravka z denarjem. To sploh ne bo enostavno. Morda ste šli v trgovino, na kavo, plačali položnice, ali pa ste bili v podjetju ali drugi organizaciji v vsakodnevnem »stiku« z denarjem? Lahko ste bili zaskrbljeni zaradi odplačila kredita, morda ste po spletu iskali najugodnejši pametni telefon, avto, rezervacijo počitnic, letalski prevoz? Morda vas je ujezila vladna odločitev v zvezi s plačami ali pokojninami? Celo če ste se odpravili v odročne kraje, je zelo verjetno, da ste si v planinski koči plačali vsaj skodelico čaja. Torej verjetno ni bilo dneva, ko ne bi imeli opravka z denarjem!
Prav tako se večinoma strinjamo, da je denar povezan s številnimi največjimi problemi človeštva. Pohlep, želja po bogastvu in moči uničuje naravo, sproža vojne, povzroča skrajno revščino, izkoriščanje ljudi in še mnogo drugega. Večina ekonomskih in političnih problemov je tako ali drugače povezanih z denarjem. Zato pogosto slišimo, da je »denar vir vsega zla« in da se »vse konča pri denarju«. Denar je torej nekaj najpomembnejšega v naših življenjih, a le redko razmišljamo, kaj sploh je.
Ekonomisti seveda nimajo težav in bi ga brez dvoma opredelili po treh ključnih funkcijah: kot menjalno sredstvo (omogoča nakupovanje), obračunska enota (za določanje vrednosti izdelkov in storitev) in kot hranilec vrednosti (za varčevanje oziroma za kasnejšo uporabo). Poskusimo na malo drugačen način razmisliti o denarju.
Cena vsega, vrednost ničesar
Oscar Wilde je v Sliki Doriana Graya zapisal: »Dandanes ljudje poznajo ceno vsega in vrednost ničesar.« To pomeni, da vsako stvar presojamo po (tržni) ceni oziroma denarni vrednosti. A tako ne presojamo samo stvari, temveč tudi ljudi in druga živa bitja. A cena nečesa ni isto kot njegova dejanska vrednost. Vrednost pomeni, da je nekaj vredno, dragoceno, zato temu posvečamo skrb, pozornost, nego, ljubezen, spoštovanje … Vrednost je tudi neločljivo povezana z občečloveškimi vrednotami. A danes stvari in ljudi ter druga živa bitja »vrednotimo« zgolj in samo po njihovi (tržni) ceni. Cena (v denarju) je postala edino merilo vrednosti česarkoli ali kogarkoli.
Poglejmo si za primer vodo, ki je ne samo človekova najosnovnejša dobrina, temveč nepogrešljiva za vsa bitja in za celoten Zemljin ekosistem. Nič ni narobe, če rečemo, da je voda življenje. A kakšna je cena vode? Kako »cenimo« vodo? Po zadnjih podatkih vsak prebivalec Slovenije povprečno letno porabi 59,3 kubičnega metra vode (Statistični urad RS), cena 1 kubičnega metra vode pa znaša približno 1 evro (Zlati kamen). Ker je 1 kubični meter 1000 litrov, je cena enega litra vode v Sloveniji le 0,001 evra oziroma 10 litrov vode iz pipe znaša približno 1 cent. Letno nas vsa porabljena voda, to je 59,3 kubičnega metra ali 59.300 litrov, stane približno 60 evrov. Če pa kupimo liter vode v plastenki, to znese približno pol do enega evra, kar pomeni, da dejansko kupimo samo plastiko (in jo potem zavržemo, kar je velik strošek za okolje in posredno tudi naše zdravje).
Visoka cena, a v resnici nič-vredno
Water Is Worth More Than Gold Collage by Krisztina Horvath (tu)
Za primerjavo poglejmo ceno zlata. V juniju 2019 je bil kilogram zlata vreden približno 39.000 evrov (Bullion Rates). Vendar je voda neprecenljiva! Voda vzdržuje življenje. Verjetno ni težko odgovoriti na vprašanje, kaj bi, če bi umirali od žeje, izbrali v puščavi: vodo ali zlato? Voda ima zelo nizko ceno, a visoko oziroma neprecenljivo vrednost. Zlato pa ima visoko ceno, a je z vidika življenja praktično nič–vredno. Cena, ki se izraža v denarju, ne odraža prave vrednosti stvari.
A nič drugače danes ne presojamo ljudi in drugih živih bitij. Cena človeka je enaka velikosti njegove hiše; »obsegu« njegove denarnice; plači; znamki njegovega avtomobila in drugih potrošnih dobrin; eksotičnosti njegovih počitnic; njegovim nazivom … Človeško bitje pa je dragoceno in neprecenljivo samo po sebi, njegov pravi »lesk« pa izžarevajo univerzalne vrednote, ki jih zagovarja in živi – sočutje, ljubezen, skrb za druge …
Če se povrnemo k jeziku ekonomistov: denar je res namenjen določanju vrednosti izdelkov in storitev, kar omogoča in olajšuje trgovanje, vendar je danes ta vloga denarja »prestopila svoje bregove« – v angleščina beseda bank pomeni banko in tudi (rečni) breg, ki vodo zadržuje v strugi. Dopustili smo, da denar postane vrhovna ekonomska in družbena avtoriteta, ki določa ceno vsemu – stvarem, naravi, ljudem in vsem drugim živim bitjem. In v skladu s to »ceno vsega« tudi ravnamo in »vrednotimo« svet okoli sebe. Zato je življenje nekaterih tako malo vredno, zato delamo z vodo tako neskrbno, zlatu in milijarderjem pa se »klanjamo«. Pa vendar denar sam po sebi ni nekaj slabega, ima namreč zelo pomembno vlogo v naših življenjih in v družbi, v kateri živimo.
Denar, konkretizirana energija
Živimo v energijskem vesolju in denar ima v njem zelo posebno funkcijo: denar je konkretizacija oziroma manifestacija energije, kar pomeni, da denar energijo ovrednoti oziroma ji »podeli« konkretno vrednost (ceno) in ji »nadene« materialno obliko (v obliki kovanca, bankovca, vrednostnega papirja ali zgolj digitalnega zapisa), kar nam omogoča, da energijo lahko pretvarjamo iz ene oblike v drugo (menjava, trgovanje) in da jo lahko »prenašamo« v času (denar porabimo kadarkoli) in prostoru (denar porabimo kjerkoli).
»Energija je dejavnost in gibanje. Vsaka dejavnost je gibanje in vsa dejavnost je energija. Vsaka želja je energija. Vsak občutek je energija. Vsaka misel je energija. Vse, kar živi, je energija. Vse življenje je energija.« (Jiddu Krishnamurti: Freedom From The Known)
Ponazorimo to trditev z enostavnim primerom. V trgovini kupimo hrano in zanjo plačamo 50 evrov. Ta hrana je oblika energije, ki jo naše telo potrebuje za rast in za vzdrževanje življenjsko pomembnih procesov. Kako smo prišli do teh 50 evrov? Z delom, ki je prav tako oblika energije, ta denar pa smo lahko uporabili s časovnim zamikom in v drugem okolju. Denar torej posreduje pri pretvorbi in prenosu energije (v času in prostoru).
Denar kot transakcija in univerzalnost
Morda ni naključje, da ekonomisti vsako opravilo z denarjem (dvig na banki, nakup, prodaja itd.) imenujejo transakcija, kar dobesedno pomeni prenos aktivnosti, čemur lahko rečemo tudi prenos energije. Denar torej omogoča prenos in pretvorbo energije, kar pomeni, da z njegovo pomočjo upravljamo in usmerjamo energijo ter tako pomembno vplivamo na svoje življenje, življenje svojih bližnjih in na širšo družbeno skupnost.
»Kadar gre za prenos energije, si moramo predočiti temeljni zakon narave, ki pravi, da energija nikoli ne izgine brez sledu. Nikoli se ne razpusti ali raztopi in je ni mogoče narediti iz niča. Celotna energija vesolja obstaja od samega začetka, torej od velikega poka in bo v vesolju, dokler bo obstajalo, tudi ohranjena, ker se v vesolju nič ne izgubi. Vedno nastopajo le pretvorbe energijskih stanj, pri čemer smo tudi ljudje energijska stanja atomov, ki nas sestavljajo.« (Gerhard Staguhn: V iskanju najmanjšega delca sveta)
Pomembna pa je še ena vloga denarja – njegova univerzalnost. »Denar je jezik, ki ga razumejo vsi narodi,« je zapisala Aphra Behn, angleška književnica iz 17. stoletja. Res je, denar »razumemo« vsi. Čeprav vse države ne uporabljajo istega denarja, pa bi vsi Zemljani brez problema »razumeli« in uporabljali le eno denarno valuto.
Denar, »kri« človeške družbe
Da bi lažje razumeli, kakšna in kako pomembna je vloga denarja v družbi, si zelo poenostavljeno zamislimo, da je celotno človeštvo en organizem (kar je v nekem smislu tudi res) in ga primerjajmo s telesom enega samega človeka. V tem »organizmu človeštva« možgani predstavljajo politiko (a ne samo v ožjem smislu, temveč kot organizacijski in upravljalski proces v sleherni organizaciji, skupnosti ali podjetju). Recimo, da je prebavni trakt proizvodno-predelovalna »industrija«, ožilje transportni sistem, živčevje informacijski sistem in tako naprej. Če so možgani politično središče organizma, je srce središče oziroma »srce« ekonomskega sistema, ki upravlja z distribucijo dobrin po telesu. Denar pa je v simboličnem smislu kri.
Ključna naloga krvi je prenos (distribucija) življenjsko pomembnih snovi oziroma energije po vsem organizmu, kar zagotavlja ravnovesje oziroma zdravje in blaginjo organizma kot celote. In v »telesu« človeštva to vlogo opravlja denar. Na območjih in področjih človeške družbe, kjer je denarja malo ali nič, primanjkuje življenjsko potrebnih dobrin in ta del »organizma« ne deluje dobro – zboli ali celo propade. Kjer pa je kopičenje denarja preveliko, se začnejo procesi, ki si podobni nenadzorovani rasti tumorjev v človeškem telesu. Tumorji kopičijo preveč hranljivih snovi – energije in v končni fazi lahko uničijo celoten organizem.
Morda ni naključje, da je srce »sedež« ljubezni, ki skrbi za »ljubečo« distribucijo dobrin do slehernega kotička organizma, ki le tako lahko deluje v ravnovesju, kar pomeni zdravje in blaginjo. Danes smo to ravnovesje v naših organizmih in v organizmu človeštva občutno porušili.
Denar, medij ljubeče distribucije
Denar je nepogrešljiv del naših življenj in življenja sleherne skupnosti – od lokalne do globalne. Čeprav si je mogoče zamisliti družbo brez denarja, kjer ima vsakdo brez kakršnih koli omejitev zagotovljen dostop do vseh dobrin in storitev, ki jih potrebuje, pa ta čas še ni napočil. Zato se moramo naučiti živeti z denarjem. Res je, tega se moramo šele naučiti: kot posamezniki in kot družbena skupnost. Kajti ravnati z denarjem dobesedno pomeni upravljati z okoljem oziroma z energijo, ki nas obdaja – s tem pa tudi na materialni ravni izražamo naš odnos (vrednote) do okolja in do drugih ljudi.
»Tako kot je bil denar v preteklosti instrument človeške sebičnosti, naj zdaj postane instrument njegove volje za dobro.« (Financing Hierarchical Work)
Denar nam torej omogoča, da usmerjamo oziroma upravljamo z energijo, ki nas obkroža, najsi bo to v obliki materialnih stvari ali človeških aktivnosti, bodisi za dobro bodisi za slabo. Naše ravnanje in upravljanje z denarjem je danes pretežno pod vplivom t. i. »ljubezni do denarja« oziroma želje po moči, prevladi, oblasti, bogastvu, uspehu – s skupno besedo jih lahko poimenujemo materialne »vrednote«. Pesnik Samuel Butler je dejal, da je »ljubezen do denarja izvor vsega zla. Želeti denar pa prav tako.«
»Če ti denar ni služabnik, ti bo gospodar.«
Tako pravi angleški pregovor. Če nismo zmožni obvladovati denarja oziroma energije, ki jo »prenaša«, postane denar naš gospodar ali še bolj natančno, z nami gospodarijo naše sebične želje, ki nas priklepajo na materialni svet. Lahko pa denar naredimo za svojega »služabnika«, kar pomeni da služi našim višjim, univerzalnim, nesebičnim vrednotam, ki se izražajo v sočutju, spoštovanju do drugih ljudi in bitij ter narave. Pesnik Khalil Gibran je dejal, da je »denar kot strunsko glasbilo. Tisti, ki ne zna igrati nanj, bo iz njega izvabil le škripanje. Denar je kot ljubezen; tistega, ki ga noče dati, ubija počasi in boleče, druge pa oživlja, ko ga predajo naprej, drugim ljudem.«
Denar torej ni slab sam po sebi, prav tako tudi niso sami po sebi slabo bančništvo, podjetništvo in ekonomija nasploh. Mi smo tisti, ki se moramo naučiti upravljati z okoljem, v katerem živimo, ki je energija v različnih oblikah. In pri tem je denar »močno« orodje oziroma instrument za usmerjanje energije in za oblikovanja okolja ter našega odnosa do drugih ljudi in drugih živih bitij. Če denar namenjamo za orožje, vojne, borzne špekulacije, trošenje luksuznih dobrin, igre na srečo in tako naprej, potem energijo, ki jo nosi denar, usmerjamo v destrukcijo in povzročamo bolezni, vojne, trpljenje in nepotrebno smrt. Če pa denar uporabljamo za dobro ljudi, okolja, za pomoč drugim, za resnični razvoj človeštva, potem je denar orodje dobrega oziroma »medij ljubeče distribucije«. Potemtakem je denar, tako kot v stari Sumeriji, »božanskega izvora«, simbol plodnosti in rodovitnosti ter blagostanja.
Božansko poreklo denarja in karma
kri, ki pomeni delati, narediti. Karma pomeni aktivnost, ki je podvržena zakonu vzroka in posledice. V tem smislu torej karma pomeni, da z vsakim dejanjem, mislijo ali čustvom (ki so različne oblike energije) vplivamo na svoje okolje in druge ljudi, kar pa ima (povratni) vpliv tako na nas same kot tudi na celotno okolje in družbo.
O avtorju
Rok Kralj je po izobrazbi ekonomist, po poklicu pa učitelj na srednji šoli CIRIUS Kamnik, kjer se izobražujejo mladostniki z različnimi oblikami oviranosti. Že več kot petnajst let piše (npr. blog Medsebojna delitev dobrin) in predava o ekonomiji delitve, kot alternativi današnjemu destruktivnemu ekonomskemu sistemu. Je ustanovitelj društva Svet za vse, ki prav tako deluje v smeri ozaveščanja javnosti o novih ekonomskih pristopih, ki temeljijo na sodelovanju in medsebojni delitvi dobrin. Z družino živi v Kamniku.
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d.o.o.
Nosilna fotografija: Water Is Worth More Than Gold Collage by Krisztina Horvath
Ostali fotografiji: spletni viri (https://www.linkedin.com/pulse/12-laws-karma-change-your-life-papul-chd, https://www.bralnica.com/knjiga/slika-doriana-graya/
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.