Velikokrat v življenju slišimo izgovorjene besede, veš, življenje te lahko preseneti. Hja, moram priznati, da sem to občutila na lastni koži. Tisti občutek, ko se ti zdi, da si odrastel, da imaš ves svet na svoji dlani in potem BOOM, kot strela z jasnega, ti na zdravniškem pregledu za službo povedo, da s srcem nekaj ni v redu. Seveda najprej pomisliš na stres, nervozo, gre za novo službo, pripeljala sem se v Ljubljano, drugo okolje … A na žalost ni bil to vzrok. Po prvem ultrazvoku srca so mi postavili diagnozo, da gre za prirojeno srčno napako. Laično razloženo: meni srce raste. Hm, ponovna misel, ali je to mogoče in kako to ugotovijo šele sedaj? Vesela sem, da sta moje otroštvo in mladost potekala brez zapletov in pogostih obiskov pri zdravnikih. Pa vendar, kaj sedaj to pomeni za moje življenje naprej. Pričeli so se redni obiski zdravnika. Izbira kardiologa, ki bo vse to nadzoroval in spremljal …
S tem srcem ne morete postati mama
Minevajo leta, vrstijo se razni pregledi, simpoziji, srčna mišica stagnira. Spomnim se mojega zadnjega pregleda v bolnišnici na Ptuju, kjer sem imela najboljšega kardiologa. Ko sem mu zastavila vprašanje, kako je sedaj, želim si namreč otroka, je bil njegov odgovor, žal s tem srcem to ni mogoče. Brez kontrole mi pričnejo teči solze in sama pri sebi se tiho vprašam, zakaj pri hudiču ravno jaz, ki jih obožujem.
Kardiolog in medicinska sestra sta takoj reagirala in moj primer predala Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Tam so se pričeli dolgi in mučni pogovori o operaciji v Italiji. S predlogom se seveda strinjam, saj je to potrebno, tako za moje preživetje kot možnost upanja, da kdaj postanem mama. A v meni kljub temu ostaja veliko, preveliko neznank …
Dajo mi le 30 odstotkov možnosti preživetja
Operacijski poseg, v katerem so mi dali le 30 odstotkov možnosti za preživetje
Pričnejo se priprave, izpolnjevanje dokumentacije in čakanje na dan, ko me pokličejo in povejo, da bo moj poseg 31. 3. 2020 (rojstni dan osebe, ki me je tudi sedaj vzpodbudila, da vse to napišem na papir). Žal je prišla korona in termin je kaj hitro padel v vodo. In tako je prišel nov datum 29. 9. 2021, ko se je poseg tudi zgodil. Zaradi zapletov je med operacijo sam kirurg poklical mojega partnerja in mu povedal, da je možnost mojega preživetja le 30 %, saj so videli, ko so mi odrezali centimeter srca, da je moje srce tudi z zadnje strani zadebljeno. Potrebno ga je bilo odrezati tudi tam. Minevalo je najtežjih 24 ur za moje bližnje, ki so težko čakali na klic. Jaz sem bila namreč 700 km stran, v Italiji.
Operacija uspe, a potreben bo še en poseg
Še vedno so veljali ukrepi korone in nihče ni smel niti mogel k meni. A glej ga zlomka, nekdo je pozabil poklicati moje domače. In tudi ko so moji neumorno klicali, ni bilo odgovora. Hja, verjamem, da se je v tistem trenutku v glavah najbližjih odvijal najbolj črn scenarij, hkrati pa žarelo upanje, da je seveda vse v redu in da ni razloga za skrb. No, tako je mojemu partnerju uspelo naslednje jutro dobiti informacije, da sem se prebudila iz kome in da je telo preneslo to težko operacijo na odprtem srcu.
Dnevi na intenzivni negi so bili hudi in ko upaš, da je konec tega golega ležanja na postelji in vseh teh cevk, ti povedo, da bo potreben še en poseg, še ena operacija, saj srce ne bije v redu in bodo vstavili še spodbujevalnik. Prestala sem tudi to in nato so vendarle prišli svetlejši dnevi na oddelku, kjer sem ves mesec sobivala z italijansko starejšo »cimro«. Programi na TV so bili le italijanski, tudi osebje je govorilo le italijansko. Le na jutranji viziti je zdravnik z menoj govoril angleško. Ves preostali čas pa sem bila lepo tiho in imela čas za razmišljanje, kaj bom sedaj in kako naprej.
Živi vsak trenutek na polno
Ugotoviš, da vse osebe, ki so okrog tebe, niso potrebne, saj niso tvoji pravi prijatelji. Živeti moraš sam, iz dneva v dan, saj nikoli ne veš, kdaj bo tvoj poslednji. Zato uresničujem svoje majhne cilje in drobne želje sproti. Nalijem si čaj v svojo najlepšo in najdražjo skodelico, saj nima smisla, da jo čuvam v vitrini za posebno priložnosti, ki je morda nikoli ne bo. Uživaj življenje in stopaj v vsak dan pozitivno.
Če nekdo nerga ali te nadere, se mu nasmehni, obrni se proč in si misli svoje. Ni vreden tvojih živcev. Seveda to ne gre kar čez noč, a se da. Namreč, ko ti rečejo zdravniki pazite nase, živite brez fizičnih naporov (ta del mi je popolnoma jasen in se ga držim brez zadržkov). V nadaljevanju pa, ne sekirajte se preveč, hja, ta del je veliko težji. Ampak ko se zavedaš tega, da res ni vredno, postanejo misli bolj svetle in »novo« srce bije lažje.
Predana vztrajnost me nagradi: septembra bom postala mama
Življenje živim na polno, vsak trenutek.
Seveda pa sem po operaciji ugotovila, da so prednosti, ki sem jih sedaj opazila, npr. da nisem več zadihana med hojo, ki mi je bila prej tako samoumevna, in da, če se mi bo srce celilo tako, da bodo zdravniki zadovoljni, bo tudi možnost, da postanem mama. Tako sem v mesecu maju 2022 imela ponovno kontrolo v Monzi, v Italiji. Po vseh izvedenih preiskavah so mi povedali, da bom po letu dni od operacije, dobila zeleno luč za zanositev. Mislim, da ne rabim posebej poudarjati, da sem v sebi od veselja skakala do stropa.
Tako je meseca septembra 2022 minilo eno leto od moje operacije. In zaupati vam moram veselo novico, da bom letos meseca septembra postala MAMA. Je to zgolj naključje ali se mi vrača to, da sem bila vsa ta leta vztrajna, pogumna, pozitivna in v sebi popolnoma predana temu, da bo v tem trenutku moj največji izziv in dosežek nov naziv … hm, kdo bi vedel?
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.
Foto: osebni arhiv avtorice
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.