Jurij Pivka je človek mnogih svetov – biolog, podjetnik, oče, popotnik, pisatelj, opazovalec življenja. Njegova zgodba je globoko človeška (prerana izguba staršev, ločitev …) in brez olepševanja razkriva prehode, padce, dvige, tišine in polnosti, ki jih s seboj prinaša zorenje. Ob njegovih besedah se zazdi, kot da se svet počasi ustavi – ne zato, ker bi bilo vse jasno, temveč ker se končno slišimo. Njega, sebe, življenje.
Življenje nas kali skozi lepote in bolečine
Jurij Pivka
Jurij Pivka svojo življenjsko pot opiše kot sosledje izjemnih doživetij in nenadnih izgub. Njegova študentska leta na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so bila polna nepozabnih odprav – Galapaški otoki, Gvajansko višavje, Filipini, Andi… Divjina sveta mu je dala izostren občutek povezanosti z naravo in življenjem. »To so bila res nora leta in krasni prijatelji, s katerimi smo delili vse – od trebušnih virusov do iger taroka ob večerih,« pove z nasmehom.
A kmalu je sledila prelomnica, ki jo je bilo nemogoče predvideti – smrt obeh staršev v razmeroma kratkem času. Brez bratov ali sester je vstopil v odraslost z bolečino, ki je ni znal izraziti. Vse je zamrznil, se potopil v delo, družino, obveznosti, in šele pozneje zares začel doživljati žalovanje. Poleg osebnih izgub je bila prelomnica tudi odločitev, da akademsko pot biologije zamenja za poslovni svet, kjer ga je izkušnja dela v mednarodnem okolju naučila veliko – predvsem pa utrdila.
Kasneje je doživel še en razpad primarne celice – razvezo. Kljub bolečini in občutku izgube jo opisuje kot dostojanstveno in spoštljivo. »Zdi se mi, da je to otrokom ohranilo občutek varnosti, kar mi je izjemno pomembno,« doda iskreno.
Radost in občutek, biti živ, nas nauči prepoznati trenutke “izgubljenosti”
Jurij ima dolg seznam reči, ki ga veselijo in mu dajejo občutek živosti. Od čokolina za sina, dolgih tekov v naravi, do večerij s prijatelji in kozarca vina na terasi – življenje zanj ni nekaj velikega in oddaljenega, temveč konkretno, prisotno, utelešeno. »Zagotovo pa ne morem brez stika z naravo, to mi je kar osnova za občutek biti res živ,« pove odločno.
V zadnjih letih je bil največja učiteljica prav njegova lastna notranjost. Naučil se je prepoznavati trenutke, ko ni bil v stiku s seboj – in jih sprejeti. Umetnost, ki jo zdaj živi, je najti več miru in lahkotnosti ob hkratni odgovornosti in zagnanosti.
Nehajmo bežati pred preteklostjo in samim seboj
Po razvezi je najpomembnejša vrednota zanj postalo starševstvo – odnos z otrokoma, opazovanje njune rasti in prisotnost v njunih življenjih. Takoj zatem pa zvestoba samemu sebi. »Živeti v miru s samim seboj in v miru s svojim življenjem, nekakšen ‘amor fati’, kot bi rekel Nietzsche, je vrednota, brez katere si res ne predstavljam svojega sveta,« pravi.
Preteklosti ne moremo spremeniti, lahko pa nehamo bežati pred njo in pred samim seboj.
Pisanje kot priložnost za resničen “stik” z realnostjo
Jurij Pivka: Potovanja širijo dušo in obzorja. ZDA.
Literarno ustvarjanje je zanj najprej intimen dialog s samim seboj. Piše zase, večino knjig podari prijateljem. »Če se spomnim, kako sem pisal roman in kako sem res užival v pisanju, se mi zdi, da je to bila super samoterapija,« pove. Pozitiven odziv bralcev mu seveda veliko pomeni, a glavni namen pisanja ni prepoznavnost ali uspešnost – temveč stik. Ni načrta, ni metode pri njegovem pisanju. Zapisati občuteno – to je njegov način. Potreba, da notranjost dobi obliko, da se iz neizgovorljivega prelije v besedo. Preprosto in globoko. Jurij se ne vidi kot »mož znanosti«, čeprav zdaj piše doktorat. Pisanje ga spremlja že iz srednje šole – ne kot protiutež drugim dejavnostim, temveč kot njihova dopolnitev.
Tudi delo kot direktor velikega podjetja mu je skozi čas postalo vir osebne rasti in veselja, čeprav priznava, da se pogosto preveč poistoveti z odgovornostmi in težko “odklopi”. Tega se zaveda in sprejema, tudi če popolnega ravnovesja morda nikoli ne bo dosegel. »To je dodatna dimenzija življenja, način izražanja sebe,« pojasni. V pisanju ne išče oddiha od realnosti, temveč globlji stik z njo. »Sploh ne čutim, da imam kakršno koli poslanstvo, razen biti oče, kar mi je res sveto,« pravi brez olepševanja. Pisanje je nekaj, kar mora storiti – in ta notranji klic mu daje občutek miru in povezanosti.
Lepota življenja je neustavljiva
Občutek, da sploh obstaja zavestno življenje, ga vedno znova navda z občudovanjem. »Življenje mi tako predstavlja nekaj res izjemnega,« pravi. Skozi leta se je naučil srečo prepoznavati v miru – ne v gotovosti, ampak v sposobnosti biti prisoten kljub vprašanjem in bolečinam. Lepota življenja je za Jurija neustavljiva.
Njegova večna spremljevalka je poezija Walta Whitmana, Leaves of Grass. Navdušujejo ga tudi dela Gabriela Garcíe Márqueza in Milana Kundere, med filmi pa ga najbolj ganeta Into the Wild in Far away, so close.
Začetek in konec …
Za konec izbere misel G.G. Márqueza iz romana Ljubezen v času kolere:
“The essence of a human being is resistant to the passage of time. Our inner lives are eternal, which is to say that our spirits remain as youthful and vigorous as when we were in full bloom. Think of love as a state of grace, not the means to anything, but the alpha and omega.”
O Juriju Pivki
Jurij Pivka: Vzeti si čas zase
Jurij Pivka je direktor podjetja z več kot 1.900 zaposlenimi. Po študiju biologije je svojo karierno pot nadaljeval v poslovnem svetu, kjer je deloval v mednarodnem okolju, danes pa vodi eno večjih slovenskih podjetij. Je oče dveh otrok, strasten pohodnik, tekač, praktik karateja in literarni ustvarjalec. Njegovo pisanje je iskren dialog s samim seboj, njegova vodila pa so pristnost, notranji mir in zvestoba sebi.
Izpod njegovega peresa lahko preberemo:
- VEDNO ZELENO POHORJE, fotografska monografija, Kapital, Maribor 2000
- RAZUZDANO SONCE, pesniška zbirka, Mariborska literarna družba, Maribor 2001
- ŠTAJERSKA, vodič (z Galun Natašo), Sidarta, Ljubljana 2001
- PRVI SEPTEMBRSKI DEŽ, pesniška zbirka, Mariborska literarna družba, Maribor 2005
- MARIBOR, 50 NEPOZABNIH DOŽIVETIJ, fotografska monografija, Kapital, Maribor 2007, 2010
- MARIBOR, MESTO NAVDIHA, fotografska monografija, v slov. in nem., Roman, Miklavž na Dravskem polju 2012
- SLOVENIJA, DEŽELA NAVDIHA, fotografska monografija, v slov., ang., nem., Roman, Miklavž na Dravskem polju 2013
- Prekleta Itaka je vse dlje / Damn Ithaca is only further away
- Moč valov. 2017.
- Umazan konec zime. 2020.
O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.
Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.
Spletni portal Navdihni.me in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov.
Foto: arhiv sogovornika.
No Comments so far
Jump into a conversationNo Comments Yet!
You can be the one to start a conversation.