vodi.me

Razumevanje ali »razumevanje«, ovce ali kače

by Natalie Cvikl Postružnik 6. maja, 2023

Verjamem, da si takega naslova Janez Kne, vodja analitične službe Press Clippingu, v največjem podjetju za spremljanje in analizo medijev ter medijsko forenziko, ne bi izbral. Izbrala sem ga jaz, saj me je pogovor z njim (ponovno) navdihnil k temu, kako zelo pomembno je razmišljati s svojo glavo in vedno znova preverjati javno (ali ne tako javno) dostopne podatke, informacije, stališča. Primerov o zavajanju je skorajda brez konca in kraja (se generacije, ki s(mo) šle na cesto za samostojno Slovenijo, pa za vstop v EU … še spomnite »propagande« tistega časa? In kakšno je vaše mnenje o tem sedaj?).

Zato je zanesljivost, ki je ena temeljnih vrednot podjetja Press Clipping, toliko bolj pomembna. Zanesljivost storitev, ki jih naročimo, zanesljivost točnosti, preverjanja in razumevanja širše slike. Če jo torej želite razumeti, ste prej ali slej prišli v stik s kakšnim medijem (in analizo). Zato smo tokrat k pogovoru povabili Janeza ter ga izzvali z osebnimi vprašanji. Kdo je Janez Kne in kaj se skriva v njegovem življenjepisu …? Ah, preden pa začnemo, še razlaga glede »ovce ali kače«. Da sledimo kot ovca … ne potrebuje neke posebne razlage. Zakaj pa nisem za razmišljanje z lastno glavo raje izbrala kakšne bolj »prijetne« živali? Hm, interpretacijo prepuščam vam. Meni je kača od nekdaj simbol premisleka in svobodne volje (ki prinaša neko svojo odgovornost). Če se spomnimo samo Adama, Eve in … , kajne?

Pa gremo na potovanje … o zanesljivosti, izzivih, zgodbah preteklosti in priložnostih prihodnosti.

Radovednost je mati modrosti (boljše kot »radovednost je ubila mačko«; kot pravijo angleško govoreče nacije, kajne?)

»Od nekdaj sem rad listal po časopisih, revijah skratka po tisku,« začne svojo pot spoznavanja z mediji Janez Kne. »Prvo lastno mini zbirko revij sem si kot malček skril v bližnjem skednju, kjer sem zaprašene revije pregledoval in občudoval predvsem fotografije, saj brati še nisem znal. V teh revijah je bilo nekaj svetega – pomembnega.«

Na podlagi izkušenj in znanj na področju analiz medijskih objav smo pri izvajanju storitev transparentni, tako da poročila niso pristranska ali zavajajoča. (Boštjan Jaušovec, Press Clipping)

Tako se začne Janezovo popotovanje. »Seveda pa v tistem predšolskem obdobju nisem samo »bral«, ampak tudi gledal »obrazovni« program jugoslovanske radiotelevizije, ki je predvajal izobraževalne vsebine vsako dopoldne za nas vaške otroke, ki nismo hodili v vrtec, a smo na ta način srkali nektar širše domovine. Tako se je odvijalo moje »medijsko« zgodnje otroštvo; star svet se je poslavljal in umikal novemu, modernemu,« ugotavlja Janez.

Vaška nostalgija in krasni novi svet (tisti Huxleyev in naš, ta fajni)

Tako na nebu kot na zemlji. Janez Kne.

»V starem svetu vhodna vrata sosednjih hiš niso bila nikoli zaklenjena. Stare mame, tete, strici, so bili vedno tam nekje v dolgih popoldnevih pripravljeni pripovedovati o »res srečnih starih časih« in tam sem bil tudi jaz z vedno večjimi ušesi. Govorili so o napornem delu, skromnosti in predvsem o družinskih večerih, ki so jih zapolnili s petjem in molitvijo. Tako se je vaška nostalgija prepletala z obeti novega krasnega sveta, ki se nam je vsak dan tudi zvečer kazal  prek medijev in ostale množične kulture. Preteklost in prihodnost sta bili tako hkrati veliki, barviti in svetli,« se spominja Janez.

Analitikom medijskih objav je ključnega pomena, da so sposobni prepoznati transparente ali lažne objave in jih ustrezno obravnavati v poročilu. (Boštjan Jaušovec, Press Clipping)

»A kakorkoli; domač svet za vogalom je bil tudi in predvsem dolgočasen in zaostal, a kljub temu osebno tega »našega« sveta nisem podcenjeval toliko, da mu ne bi želel prisluhniti. Te pogovorne »domače« vsebine so se mi zdele prav tako, a na drugačen način, pomembne. Vaški radio – za katerega so delo opravljale poklicne domače opravljivke, so namreč s svojo fantazijo skrbele za vedno sveže vsebine, ki so se z lahkoto kosale s takrat nastajajočim rumenim tiskom. Tako so se mi med sabo dopolnjevala in izključevala področja zanimanja, ki so me kasneje v življenju pritegnila v takšni meri, da sem se odločil za študij komunikologije in antropologije,« opisuje Janez svojo pot do odločitve za študij, ki ga je pripeljal v podjetje Press Clipping, kjer je že več kot 20 let.

Računalniki in umetna inteligenca – kam nas pelje ta zgodba?

Janez Kne: portret kot duša človeka.

»A vrnimo se v otroštvo. Z vsako odigrano igrico na čudežnem ZX Spectrumu je prihodnost postajala vedno bližja. Prihodnost je že  tedaj pripadala računalnikom, o internetu še ni bilo niti ideje. Nihče v 80 letih prejšnjega stoletja si ni znal res predstavljati načina, kako danes poslušamo in shranjujemo glasbo, fotografiramo, beremo; skratka, kako konzumiramo množično kulturo. In seveda; vse to naj bi bil in je šele začetek resnično novega obdobja; danes je dobilo tudi generično ime Digitalna Preobrazba. Sedaj smo na pragu res nečesa novega,« z zadržanim navdušenjem razlaga Janez.

Pomembno je, da so analitični procesi strokovno izvedeni, tako da uporabljamo ustrezne metode, ki zagotavljajo relevantne rezultate. (Boštjan Jaušovec, Press Clipping)

»Vpeljava umetne inteligence je težko predstavljiva. Preteklost in prihodnost danes nista več tako veliki, barviti in svetli, kot sta se mi zdeli med puberteto. Med takrat in zdaj sem se marsikaj naučil. Svet je pridobil na globini in ostrini. Še posebej po tem, ko sem prve resne delovne izkušnje pridobil na področju medijev in novinarstva. Izkušnje iz produkcije so bile več kot dobrodošle, a ne presenetljive. Že pred tem sem vedel, da medijski svet večji del deluje kot železniški transportni sistem, velike količine, teže se premikajo po utrjenih progah. Novice v vagonih (medijih)  so duševna hrana ljudem, ki ustvarjajo javno mnenje …,« je z utemeljeno skepso v glasu prepričan Janez.

Kolektivni spomin in zaslepljenost

»Ko sem dobil priložnost za delo analitika v družbi za spremljanje in analizo medijiv Press Clipping, sem jo z veseljem izkoristil. Zanimala me je namreč sočasna mikro in makro perspektiva takega dela. Po naravi sem radoveden in pri delu take vrste si redno soočen z novimi situacijami na vseh ravneh, od mikro detajlov v novicah, pregledom vzorcev informacij za določeno daljše obdobje,  sodelovanja z ljudmi,  ki delujejo pri ustvarjanju vsebin, do posledičnega kolektivnega spomina oziroma javnega mnenja,« razloži Janez.

Uporabniki naših storitev pričakujejo natančne in zanesljive informacije o svojem podjetju ali blagovni znamki, je pri analizi medijskih objav pomembno, da se uporabljajo zanesljivi viri podatkov, ki so preverjeni in dokazani, natančni in resnični (Boštjan Jaušovec, Press Clipping)

»Čeprav se mi vedno znova zdi, da imam o propagandi dovolj natančno izdelano mnenje, me lahko v resničnem življenju še vedno preseneti. Na več načinov. Predvsem je posledica neizmerne lahkomiselnost, ki jo seveda opažam pri drugih. In kot trdovratno zaslepljenost, ki jo s težkim srcem in spremljajočo nečimrnostjo opažam pri sebi. Negativno delovanje propagande je gotovo najtežje prepoznati pri sebi,« priznava Janez in se hkrati nasmeje, saj ve, da je to skorajda nikoli dokončana naloga.

Prepletanje tehničnih in estetskih prvin doda vrednost analitičnemu pristopu

Umetnost izražanja – izražanje umetnosti. Janez Kne

»Z mediji sta povezani tudi fotografija in glasba, s katerima se ukvarjam od mladosti. Pri fotografiranju se osredotočam na opazovanje detajlov iz različnih perspektiv. Igranje klavirja in ustvarjanje glasbe mi odpira vrata nezavedne plati komunikacije. Verjetno je ravno umetniško izražanje in ustvarjanje tisto, ki največ prispeva k razumevanju komunikacije. Predvsem zaradi prepletanja povsem tehničnih in estetskih prvih. Ustvarjanje je predvsem proces. V končnem rezultatu se zrcalijo mikro postopki v različnih fazah nastajanja,« tokrat Janez iskrivo veselo pripoveduje.

Meni sicer, da analiziranje vsebine v medijih ni umetnost, a ravno tako, »kakor ustvarjanje pri glasbi ali fotografiji, zahteva natančno in zanesljivo izvedene postopke. Da dosežemo za zanesljivost merjenja se moramo osredotočiti na vrsto detajlov in postopkov. Končni rezultat je druge narave kot pri fotografiranju ali glasbi, povsem racionalen in prilagojen pričakovanju ekspertov,« še doda.

Ali resnično znamo razumeti informacije, jih povezovati in prepoznavati manipulacijo?

»Ukvarjanje z glasbo in s fotografjo mi pomaga pri razumevanju različnih vidikov vsebin. Kot sem že omenil, je pozornost do podrobnosti ena izmed bistvenih drž pri katerem koli delu: vsaka malenkost lahko vpliva na kvaliteto vsebine. Natančnost je v nekaterih fazah dela osnovna in bistvena. In predvsem to, da ne spregledam(o) ničesar, kar bi lahko bilo pomembno za razumevanje določene teme. Zato je nujna radovednost, raziskovalna narava, poiskati je treba potrebne informacije, ki jih potrebujemo za analizo določene vsebine,« Janez razloži postopek, ki ga vodi pri pripravi analiz za naročnike podjetja Press Clipping, kjer je zaposlen.

»Ti principi vodijo temeljite in celostne analize, ki temelji na dejstvih in ne na domnevah ali nepotrjenih informacijah. Za svoje delo potrebujem širok spekter znanj in razumevanje različnih tematik. Trudim se, da bi analiziral vsebino brez predhodnih domnev, ali pristranskosti. Zelo pomembna je na koncu  sposobnost sintetiziranja informacij: kako sintetizirati veliko količino informacij in jih predstaviti na jasen in razumljiv način. Zato je na koncu postopka jasna in učinkovita komunikacij ugotovitev in analize. To je ključnega pomena za zanesljivost našega dela, saj lahko dobro komuniciranje prepreči nesporazume ali napačno interpretacijo analize,« poudarja Janez. In s tem napačne odločitve, ki lahko spiralno vodijo spet naprej v napačno razumevanje … in dejanja. Kam pa to vodi, lahko, žal, dnevno spremljamo v medijih. Tudi s tragičnimi posledicami, če se obrnemo le malo v – če je Janez že začel z neko drugo državo in časi – našo južno sosedo, Srbijo.

O medijih

V zadnjih časih se zdi, da so medijske objave manj kakovostne kot nekoč, kar lahko pripisujemo različnim dejavnikom:
* povečanje tempa in količine novic (kakovost poročanja je manjša, saj novinarji nimajo časa za preverjanje podatkov)

* v današnjem času novinarji pokrivajo veliko različnih tem; pomanjkanje specializiranega znanja privede do napačne interpretacije podatkov

* včasih medijske objave vključujejo pristransko izbiro podatkov ali napačno predstavitev informacij, kar izkrivlja sliko

* spremembe v medijski krajini – spremembe v načinu poročanja in distribucije novic in informacij. Sodobni mediji se srečujejo s hitrim naraščanjem števila objav in obsega informacij, ki so na voljo za poročanje. V današnjem digitalnem svetu je novic in informacij ogromno, na voljo skoraj v realnem času.

* mediji so pod pritiskom, da hitreje zadovoljijo širše občinstvo. To pa ne pomeni, da so vsi medijski viri manj zanesljivi, dodaja Boštjan Jaušovec, analitik in IT v Press Clipping d.o.o.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta. Prispevek je nastal v sodelovanju s partnerjem Navdihni me – podjetjem Press Clipping d.o.o.

Foto: osebni arhiv sogovornika