David Knez iz Zagorja ob Savi, diplomirani inženir energetike in procesnega strojništva, je bil star le 22 let, ko je ugotovil, da si ne želi biti “ukalupljen” in da mu več pomeni ustvarjalnost kot izobrazba, ki jo je takrat že imel, vendar se je vedno izpopolnjeval ter čakal na »pravi trenutek«. Z namenom, kot pravi, da pusti svoj pečat na tem svetu, je pri 26-ih letih odprl popoldanski s.p. in kasneje pustil 8-urni delovnik kot projektant orodij in se resno podal v podjetništvo. Širši slovenski javnosti je postal znan, ko je odjeknila novica o njegovem uspehu na Kickstarterju, platformi za množično zbiranje denarja. Podjetje izdeluje in prodaja elastične vezalke QuickShoeLace, ki se namesto običajnega zavezovanja zategnejo in na koncu zapnejo za obroček ter se lahko štejejo tudi kot modni dodatek. Njegova zgodba navdušuje predvsem zato, ker je za vse svoje dosežke moral poskrbeti sam, predvsem pa ves čas trdno verjeti v svoj projekt.
Ali si inovator, mladi podjetnik ali sanjač?
Lahko bi rekel, da vsega po malem. Namreč še vedno sanjam, da bom postal eden najbolj znanih dizajnerjev na svetu, imam zastavljene velike cilje. Seveda mi pomaga bujna domišljija in k sreči moja odprtost do vseh stvari oz. znanja iz različnih strok. To mi pomaga pri kreativi in reševanju problemov tako, da vsak dan razmišljam kako nadgraditi produkt. V vlogi podjetnika sem komaj nekaj let in lahko povem, da je to ena izmed najboljših odločitev, ki sem jih sprejel. Daleč od tega, da je enostavno, ampak to mi požene kri po žilah, ker delam tisto, kar sem si vedno želel. Prodati delček sebe in ustvariti nekaj večjega od mene.
Ali ne maraš zavezovati čevljev ali od kod ideja za tvoj izdelek?
Najprej sem pričel s šivanjem oblačil, z unikatno poslikavo pod svojo blagovno znamko Indavidual. Takrat sem se učil risanja in oblikovanja oblek, vendar sem v tem sklopu želel narediti tudi svoj čevelj, ki bi imel sodobnejše in uporabnejše vezalke. Tisto noč februarja pred 4 leti nisem spal, ker sem dobil vizijo, da je to lahko res dobra zgodba, če jo le prav zapakiram. Čevljev si pa tako ali tako nihče ne mara zavezovati (smeh).
Ampak to ni njihova edina namembnost.
Res je, test na Kickstarterju je pokazal, da se odlično obnesejo za ljudi s slabšimi motoričnimi sposobnostmi, z zdravstvenimi težavami, ali omejenim gibanjem. S temi vezalkami delamo ljudi samostojne oziroma manj odvisne od drugih.
Kdo ti je nudil največjo oporo pri projektu?
V samem začetku doma nisem dobil neke podpore. Ko sem prosil za pomoč, so mi povedali, da me bodo podpirali, ko mi bo uspelo. Kaj sploh to pomeni?!? Takrat pomoči ne bom več potreboval, sem jim odgovoril, in tako sem se zaprl v svoj svet. Sem se pač moral znajti in vse izpeljati sam. Seveda sem bil jezen. A po drugi strani mi je bilo jasno, da me nekateri ne bodo razumeli, niti videli moje vizije, kaj lahko iz tega nastane. Zato se nisem toliko obremenjeval z okolico. Da sem prodal avto in znesek od prodaje investiral v svoj izdelek, kaže, kako zelo sem verjel vanj. In zato sem tvegal. Ne glede na mišljenja drugih sem si rekel, da je projekt treba speljati do konca, četudi je to zadnja stvar, ki jo naredim. Prejemal pa sem pozitivne kritike uporabnikov, ki so mi dajale zagon in me spodbujale.
»Ne je zame le priložnost za premislek«
Koliko si resnično dvomil vase?
Preden sem zagnal projekt na Kickstarterju, sem dal odpoved v službi. Šef me je poklical v pisarno in vprašal, kakšne načrte imam. Odgovoril sem mu: če obstaja najmanjša možnost, da mi uspe z vezalkami prodreti v svet, potem bom to poskusil, ne glede na rezultat, saj v življenju obžaluješ tiste priložnosti, ki jih nisi zagrabil. Še vedno se lahko vrnem v službo in delam 8 ur na dan za nekoga drugega, vendar živeti svoje sanje pomeni živeti svobodno.
Kako si doživljal “ne”-je? Na začetku kampanje na Kickstarterju je kazalo precej slabo, iskal si 18.000, na koncu vseeno dobil 143.000 dolarjev.
Vedno sem stal za svojimi cilji, vendar sem se vedno prilagajal glede na povratne informacije in želje
kupcev. Drugače “NE” sprejemam dobronamerno in poskušam razumeti ljudi, čemu tak odgovor. Obstajajo seveda tudi težki dnevi, ko ne veš, kako se bo izšlo, in takrat si zavrtim motivacijske govore uspešnih, ki so uspeli iz nič, in nekako vem, da se bo vse postavilo na svoje mesto ob svojem času. Poskušam si narediti načrt, kako bom vse to speljal in to poskusim čimprej uresničiti. Navadno dobim notranji zagon in se s polno optimizma vračam k delu.
Moč sem našel v ustvarjanju in izobraževanju samega sebe, branju knjig. Štiri leta je trajala moja preobrazba, veliko sem delal na osebnostni rasti in za začetek sem iz življenja odstranil televizijo, saj je le sredstvo za manipulacijo. Če kdo gleda poročila, je vse jasno: ljudje ponavadi izvedo le tisto, kar je dopustno, seveda pa ne vsega. Scenarij gre nekako takole: najprej udarne slabe novice, ki pritegnejo človekovo pozornost, nato nekaj dogodkov po svetu in na koncu neka dobra oz. prijetna zgodba, da gre človek lahko z nasmeškom spat. Češ, tako je, ne da se nič spremeniti … in se vrnejo v svoje vsakdanje življenje oz. osemurni delavnik.
Najprej odnos, sledi zaupanje, nato posel
Katere tvoje lastnosti so ti pomagale, da izdelek pripelješ tako daleč?
Potrebna sta volja in vztrajnost ter seveda ljubezen do izdelka in tega, kar ustvarjaš. Zase lahko rečem, da sem dobro organiziran. Znam si postaviti prioritete in končne cilje ter po najkrajši in najhitrejši poti to tudi uresničiti. Priložnost jo treba zagrabiti in dati vse od sebe. Nujno potrebno je tudi povezovanje; in zdi se mi, da se tega vsi premalo zavedamo. V dobro usklajenem timu je moč.
Kaj ti daje izbrana pot?
Dala mi izkušnje, ki sem jih pridobival na storjenih napakah. Motiti se je človeško, važno je le, da razumeš nauk. Sam osebno sem si narobe zastavil osnovno prodajno politiko podjetja od proizvajalca do končnega kupca. To pomeni, da sem imel narobe preračunane marže in sem težko sklepal posle z večjimi podjetji, ki so mi sproti dajala negativne povratne informacije. Še vedno se lovimo, ampak imamo povsem drugačen pristop do podjetij, s katerimi želimo sodelovati. Sčasoma ugotoviš, da vedno sklepaš posel s človekom, ki je bil nekoč verjetno na isti poti, in se mora graditi na prijateljskem odnosu in vložiti ogromno truda, da vzpostaviš zaupanje. Šele nato pride na vrsto posel. Te izkušnje so mi omogočile povsem drugačen pogled na svet oz. razumevanje družbe.
Ali imaš kakšen nasvet za mlade ljudi, kako lahko ugotovijo, kaj bi radi postali?
Vse je odvisno od nas samih. Menim, da je svet krut in da nikomur ni mar, kaj vsak od nas dela. Ljudi le zanima, ali jim izdelek, ki ga imate, olajša življenske navade, oz. kaj imajo od tega. Če pogledamo statistiko: od približno sto startupov jih uspe le kakšnih pet, če ne še manj. To jasno pokaže, kako težko je uspeti v poslovnem svetu. Ni dovolj, da je izdelek dober in nekdo, ki je prvič v tem poslu, občuti vsako napako kot denarno zelo bolečo. Negujte odnose in jih spoštujte. Vsi se iščemo, le da se nekateri najdejo prej, nekateri kasneje. Ali želimo tvegati in preizkusiti posamezne meje. Začudeni boste, ko boste ugotovili, da meja ni, da se vrata odpirajo sama, vi pa samo hodite po poti, ki vam je namenjena.
~ ~ ~
O podjetju QuickShoe lace
David pravi, da so v fazi GO-GO: hitro rastoče podjetje, ki se širi na tuje trge. Vse, kar ponujajo, je narejeno v Sloveniji. Od škatlice in vezalk do bunkic. Trenutno še poskušajo izboljšati izdelek in znižati proizvodno ceno, saj je – kot pravi David – to nujno potrebno, da postane podjetje profitabilno. Velika večina denarja je trenutno namenjena marketingu, promocijam in sejmom. Knez ocenjuje, da so na dobri poti, da postanejo eden izmed vodilnih proizvajalcev vezalk na svetu. S prodajo so začeli leta 2016, doslej pa so prodali že 30.000 vezalk – glavnina njihovih kupcev prihaja iz Amerike, ne manjka pa jih niti na Japonskem, Italiji, Švici, Avstriji, Nemčiji, Španiji …
~ ~ ~
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o.
Foto: arhiv Davida Kneza
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.