Suzana Drobnjak: Vera je tista najmočnejša sila

Suzana Drobnjak: Vera je tista najmočnejša sila

Suzana Drobnjak: Vera je tista najmočnejša sila

avtor 10. avgusta, 2021

»Delujem skozi kombinacijo časa, prostora, vibracije in vere. Vera je tista najmočnejša sila, ki lahko te prehode odpre ali zapre.«

Kako lahko izživiš svoj potencial izven utečenih poti, je ena izmed tem, ki so uredniški ekipi revije Navdihni.me posebej ljube. S takšnimi zgodbami odpravljamo tabuje in predsodke, ne samo pri bralcih, ampak tudi pri nas samih; pri nas, ki intervjuje pripravljamo. Naš tokratni navdih je Suzana Drobnjak, ki s svojim možem, nekdanjim uspešnim košarkarjem z mednarodno kariero, in s tremi otroki v Ljubljani živi srčno družinsko življenje, obenem pa skozi poklic, za katerega se ves čas dodatno izobražuje, udejanja svoje prav posebno poslanstvo.

»To je bolj prirojena sposobnost ali dar,« pravi Suzana, ki se profesionalno ukvarja z medijstvom. »Nikoli se nisem mogla “ukalupiti” v termine – medij, vrač, mag, čarovnica, nekromant. Skupnost parapsihologov, s katerimi največ sodelujem, mi je dodelila ime »gatekeeper«.

Ljudem pomagam, ko jim je težko

Suzano stranke kličejo v zapletenih situacijah, ki jih težko razložimo samo z enim stavkom. »Kadar se nekje dogajajo »čudni« pojavi, kadar ljudje potrebujejo dodatno pomoč pri reševanju resnejših izzivov, povezanih z umrlimi predniki, kadar se jim dogaja generacijsko ponavljanje življenjskih vzorcev, umrle ljubezni, lahko ta vrata malo odprem ali zaprem za vedno. Potem so tukaj bolj enostavne storitve, ko želijo pozdraviti svoje družinske zgodbe, ki se ponavljajo iz generacije v generacijo ali enostavno želijo dobiti sporočila za boljši jutri,« pojasnjuje Suzana.

Za Suzano bi lahko tudi rekla, da je ghost hunter. »Ponavadi te pojave bolje zaznavajo otroci in živali, saj odrasli nekako nis(m)o več del vira,« razlaga Suzana pojave, ki so običajno manj jasni ljudem.

Od skavtinje manekenskih talentov do zdravilke duš

In kako se ljudje odzivajo na njen poklic? »Ljudje, ki še nikoli niso potrebovali takšne storitve oz. niso imeli potrebe po ljudeh s tovrstnimi sposobnostmi, so vsekakor radovedni. Zelo previdno sprašujejo, ne podcenjujejo; nekateri so zgroženi, drugi navdušeni … Tisti, ki so bili soočeni s prisotnostjo nečesa (vidnega ali nevidnega), vzpostavijo odnos kar za vse življenje, so hvaležni in zadovoljni, da lahko nekaj odpravijo na dušnem ali energijskem nivoju,« opisuje naša sogovornica.

Dokler se ni začela ukvarjati samo s tem poklicem, je bila Suzana do leta 2003 skavt za mlade manekenske talente. Danes se udeležuje seminarjev in delavnic, ki jih organizirajo parapsihološke institucije po svetu. Zanimivo je, da jo velikokrat pokličejo tudi iz kakšnega hotelskega kompleksa. »V hotelih je zame kar precej dela. Do nesreč pride v času gradnje in brez dostojnega slovesa od človeka duše ostanejo ujete v prostoru in času,« pove Suzana.

V otroštvu me je spremljala drugačnost

Zaznavanje paralelnih svetov spremlja Suzano že od otroških let.  »Otroštvo me je “gnetlo” v to, kar sem danes. Ni bilo lahko, ker mi je zaznavanje nečesa, česar drugi ne vidijo ali ne želijo videti, prebujalo dvome o sebi kot človeku. Drugačna sem bila na nek čudaški način in to sem skrivala, ker sem želela biti sprejeta v okolici. Vedno je bila ob meni, v meni neka sila, ki me je učila in mi dajala znanje. Včasih, če nisem želela razumeti, je ta sila uporabila tudi dleto, ki boli.

Da postaneš čudovit kip, te tolče in razbija, ker je to tvoja pot,« opisuje Suzana.

»V šoli so bile že od začetka težke faze, otroci so čutili mojo drugačnost in jo težko sprejemali. Neznano je tuje in tega se bojijo, reagirajo z napadom in izoliranjem vsega drugačnega,« razlaga Suzana. Med osnovno šolo je poskusila dobiti odgovore tudi v cerkvi, kjer, kot pravi, ni bila dobrodošla, češ da imajo prek nje opravka z demoni.

Babica odpre svet narave in občutenja

V tem obdobju je Suzana imela srečo, da je bila ob njej babica, ki je zanjo prav posebna ženska. »Ona mi je odpirala oči na preprost vaški način, razlagala, kako deluje narava in vremenski pojavi, kaj nam pokažejo živali, kako lahko kanaliziram informacije skozi kavno usedlino, karte, zlato, kamne, fižol; kakšno energijo ima neka rastlina in kako prisluhniti tišini, ker govori …

Vesela sem bila, ko sem lahko ostala pri njej na podeželju, v gozdu in poslušala pesem drevja. V gozdu nekje pod goro spoznaš tudi strah, ko srečaš kačo ali medveda. Veš pa, da ta svet komunicira skozi drugačen jezik,« se Suzana z veseljem spominja otroških in mladostnih let pri svoji babici.

Psihoterapevti so tudi ljudje z bolečino

»V srednji šoli sem se dolgočasila,« nadaljuje Suzana »Vedela sem vse v naprej. Za hec sem naštevala, po kakšnem vrstnem redu bodo otroci vprašani.« Že takrat je, kot pravi, vedela, da je to njena pot. »Odkrila sem parapsihologijo in zgodbe ljudi, ki so mi bili podobni. V tistih trenutkih sem občutila srečo in zadovoljstvo, ker nisem bila sama.«

Vseeno je v obdobju srednje šole poiskala pomoč pri psihoterapevtih, ker ji je bilo na trenutke težko živeti s tem, kar je čutila. Sledilo je zanimivo spoznanje. »Šla sem po pomoč, sama pa sem začutila ranjena srca, utrujenost svojih sogovornikov.«

Dopusti in odpusti

Čeprav poklic psihoterapevta zelo ceni, je kaj kmalu ugotovila, da sama sebi pomaga največ, če se v celoti sprejema, ljubi svoje življenje in verjame kreaciji vsega, kar obstaja. »Z razlogom sem tak človek in delam, kamor me pelje klic,« srčno pove Suzana. Kot znamenje tega, da dobro dela in je njeno delo tudi njeno poslanstvo, vidi v skladnih in harmoničnih odnosih z ljudmi okrog sebe.

Suzana, čigar življenjski moto je dopusti in odpusti, je hitro dojela, da s pomočjo drugim pomaga sebi. »Če dajem sebe brezpogojno, vidim vedno več in čutim svetlobo, ki je hrana za telo in dušo.« Sprejemanje svojega talenta ji je prineslo prepoznavanje resnice, svobodo in informacije, ki niso dostopne vsem. »Ljudem je z menoj lepo, to je dovolj. Jaz sem srečna, ko so drugi srečni,« se nasmehne Suzana.

»Opažam, da čutijo mojo drugačnost«

Pravi, da jo je včasih motilo, ko je začutila, da ljudje opazijo njeno drugačnost. »Jezna sem bila, ker so me ljudje gledali in niso nehali. Imela sem občutek, da moram biti ves čas maksimalno urejena, da sem ves čas na očeh. Čutila sem, kako prodirajo v moje energijsko polje in me sesajo. To mi je zelo dobro razložil Marjan Ogorevec »pa saj ljudje ne vedo, zakaj te gledajo. Ti se nauči zaščititi svoje biopolje in potem deluj iz njega.« Zdaj lahko rečem, da je imel prav,« se brez kančka obžalovanja spominja obdobja nesigurnosti, ki jo je pripeljajo do njenega pravega poslanstva.

Kanaliziranje sporočil in simbolika

»Kanaliziranje ali medijstvo je najbolj prijazen način, skozi katera lahko pomagam drugim. Obožujem analiziranje simbolike, kar je izjemno široki strokovno polje, zato veliko časa posvečam znanosti Tarota in kanaliziranju skozi to orodje. Biblija ima vse pomembne informacije, ki so del našega vsakdanjega življenja. Znanost simbolov, ki se ljudem pojavijo v času, ko iščejo odgovore na neka vprašanja, me popelje v smer, kjer moram iskati odgovore.«

***

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov


Foto: osebni arhiv

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.