inspire.me

Skrb za telo, um in dušo

Avtor: Nina Potočnik 20. oktobra, 2026

Terapevtski center Evitam je v letošnjem letu v okviru Tednov vseživljenjskega učenja kot podjetje postal ambasador učenja in znanja na Ljudski univerzi Slovenska Bistrica. Ustanovitelja podjetja Eva Jereb in Marko Grgić s svojim bogatim strokovnim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami s področij fizioterapije, osebnega trenerstva, life coachinga, manualne, limfne, Bownove terapije ter mnogih drugih tehnik pomembno prispevata k vseživljenjskemu učenju in programom o načinih izboljšanja življenja, zdravja ter duha. Njuno delo presega zgolj posredovanje znanja – s svojo predanostjo in zgledom aktivno spodbujata idejo vseživljenjskega učenja ter krepita zavedanje o njegovem pomenu v sodobni družbi. Svojo strokovnost dopolnjujeta z veliko mero pozitivnosti, mirnosti, empatije in skrbjo za druge. Vsak posameznik je zanju individuum, ki mu nudita celostno podporo za kakovostnejše življenje brez bolečin.

Iz sebe za druge …

Kdo je Eva? Kaj delaš in zakaj?

Eva Jereb, Evitam

Sem diplomirana fizioterapevtka, manualna, limfna in Bownova terapevtka ter učiteljica joge in osebna trenerka. Moja prava vloga pa presega nazive; ljudem pomagam razvijati večje samozavedanje telesa in prevzemati odgovornost za lastno zdravje. Želim jih pospremiti pri prehodu iz kulture iskanja ‘hitrih rešitev’ v lahkotno, dolgoročno in kakovostno življenje brez kroničnih bolečin.

Moj način dela izvira iz močne osebne izkušnje. Kot bivša košarkarica sem se pri 17-ih letih soočila z operacijo kolena. Vsa moja mladost je temeljila na prepričanju zdravnikov in trenerjev, da so moje mišice prešibke. Kljub nenehnemu trudu, dodatnim vajam za stabilizacijo in fizioterapiji koleno ni sodelovalo. Danes vem, da moje telo takrat ni bilo prešibko, temveč pretrenirano.

To spoznanje v kombinaciji s kasnejšim sodelovanjem v ženski košarkarski reprezentanci me je vodilo do ugotovitve, da je v športni fizioterapiji preveč poudarka na trenutni sanaciji in hitri vrnitvi na igrišče, premalo pa na razumevanju telesa, regeneraciji in dolgoročnemu zdravju. Če bi v mladosti imela ob sebi nekoga, ki bi mi znal svetovati o drugačnem načinu treninga in pomenu regeneracije, do operacije morda sploh ne bi prišlo. Zato sva s partnerjem, ki je osebni trener in life-coach, ustanovila Terapevtski center Evitam. Pri nas združujemo skrb za telo, um in dušo. Specializiramo se za spremembo življenjskega sloga in edukacijo – tako preko individualnih obravnav kot preko terapevtskih vadb.  Moja strast je dopolnjevanje fizioterapevtskega znanja s somatiko, nevrobiomehaniko in dihalnimi tehnikami, da bi ljudi naučila, kako si pomagati sami.

Tvoji začetki so se oblikovali v Termah Zreče in Laško. Kako bi opisala delo v termah in kaj je bil glavni razlog za odhod?

Delo v zdraviliščih je bilo zame izjemno dragoceno, saj sem pridobila klinično širino, ki bi jo drugje težko srečala. Spoznala sem celoten spekter diagnoz – od akutnih pooperativnih stanj do kompleksnih nevroloških obolenj, kot so multipla skleroza, para- in tetraplegija ter stanja po možganski kapi. Ta raznolikost me je naučila, da ne obstaja en sam ‘pravilen’ protokol, ampak je vsak pacient edinstven svet zase.

Vendar pa je ta izkušnja hitro razkrila tudi temeljni sistemski konflikt. Delovala sem v okolju, ki se ne osredotoča na dolgoročno zdravje, temveč na doseganje minimalnih standardov trenutnega izboljšanja. Pacienti so dobivali prekratke intervale terapij, kar je zame pomenilo, da je bilo moje delo skoraj zaman. Vedela sem, da bi morala pacientu nameniti več časa za edukacijo in razvijanje samozavedanja, da bi dosegel trajne rezultate. Brez tega so se ljudje hitro vračali v stare gibalne in življenjske vzorce. Frustriralo me je tudi dejstvo, da so zaradi dolgih čakalnih vrst mesta včasih zasedali ljudje, ki težav niso več imeli, tisti z nujnimi potrebami pa do obravnave niso prišli.

To spoznanje, da služim sistemu, ki ne služi ljudstvu, se je začelo odražati tudi na mojem zdravju – v pol leta sem zbolela petkrat, kljub temu da prej leta nisem bila bolna. To je bil moj ‘wake up call’. Ugotovila sem, da ne poslušam lastnih želja. Morala sem ustvariti okolje, kjer lahko delujem etično in ljudem pomagam dolgoročno. To okolje je postal Terapevtski center Evitam (TCE).

Celostna obravnava bi morala biti zlati standard

Dosti se ukvarjaš s preventivo. Zakaj ravno to in na podlagi česa to zastopaš? Bi kaj še posebej izpostavila?

Usmeritev v preventivo je neposredna reakcija na neuspeh klasičnega sistema, ki sem ga občutila na lastni koži in kasneje v praksi. Fokus na ‘gašenje požara’ je dolgoročno nesmiseln; moja zgodba s kolenom dokazuje, da se brez razumevanja vzroka težava samo prestavi ali ponovi.

Moti me, da se v zdravstvenem sistemu vse preveč predalčka in ločuje. Simptomi se ločujejo od celote, namesto da bi se povezovali. Kronične bolečine ne nastanejo izolirano – so odraz telesa, ki se ni moglo adaptirati na stres ali določene življenjske okoliščine. Dokler celostna obravnava ne postane zlati standard, bo sistem žal zdravil le posledice, težko pa tudi vzroke.

V Terapevtskem centru Evitam ponujate ogromno različnih stvari. Katera ti je najljubša in katera je najbolj priljubljena med pacienti?

Terapevti smo pogosto naučeni, da telo potrebuje ‘močan’ impulz, da popusti. Sama pa menim, da s preagresivnimi tehnikami le povečujemo stresni odziv telesa, ki je že tako pod pritiskom. Praksa mi potrjuje, da z nežnim pristopom dosegamo fantastične rezultate. Najraje opazujem šokirane obraze strank, ko z nežnostjo dosežemo olajšanje in sčasoma razumejo, da zdravljenje ni nujno boleče. Ta pristop uteleša vse, kar zastopam: poslušanje in trajen učinek.

Med strankami je najbolj priljubljena naša Vadba za zdravo hrbtenico. Sodobno življenje je hrbtenico postavilo na preizkušnjo in ta program ljudem nudi tisto, kar najbolj potrebujejo: čas in orodja za poslušanje telesa. Uspeh vadbe temelji na tem, da udeležence edukativno opolnomočimo, da znajo pomagati sami sebi. Ljudje se k nam ne vračajo le zaradi odpravljanja simptomov, temveč zaradi dolgoročne kakovosti življenja, ki jo pridobijo na naših programih.

Sodeluješ tudi pri projektu Olimpijskega komiteja Slovenije. Nam lahko poveš kaj več?

Gre za projekt ‘Zmigaj se do vadbe’, ki ga sofinancira Olimpijski komite Slovenije z evropskimi sredstvi. Prijavili smo se s programom vadbe za populacijo s specifičnimi potrebami, za katere smo oblikovali vadbo za hrbtenico. Poudarek je na učenju pravilnejših gibalnih vzorcev in odpravljanju tistih, ki nevede povzročajo bolečino. To je za nas zelo pomemben projekt, saj si želimo lokalni skupnosti vračati čim več znanja in priložnosti za življenje brez bolečin tudi preko brezplačnih vsebin.

Vseživljenjsko učenje o zdravju skozi brezplačne programe

Poleg vseh projektov redno izvajaš tudi brezplačne delavnice na različne teme (npr. Ko čeljust spregovori o stresu, zdrava hrbtenica, dolgoživost,..). Od kod ideje? Na podlagi česa izhajaš in zakaj ravno brezplačne delavnice za vsakogar?

Eva Jereb, celostni pristop

Izvajanje brezplačnih vsebin je izpolnitev moje globoke želje po izobraževanju javnosti. Želim omogočiti dostop do znanja tudi tistim, ki si rednih terapij ne morejo privoščiti, saj zdravje ne sme biti privilegij. Glavni cilj je ozaveščanje in opolnomočenje. Želim, da ljudje vedo, koliko lahko storijo sami in da znajo določene težave oceniti ali odpraviti brez takojšnjega obiska zdravnika.

Ideje za teme, kot je tista o čeljusti in stresu, izhajajo neposredno iz ponavljajočih se vzorcev pri naših strankah. Teme izhajajo iz prepoznavanja povezav med telesom, umom in vsakdanjikom, ki jih sistem pogosto ignorira. Če ljudje razumejo, da je npr. njihova napeta čeljust pravzaprav ‘govorica’ telesa o stresu, so že na pol poti do rešitve, saj poznajo naslednje korake reševanja težave.

Če se osredotočimo na hrbtenico in stres, zakaj tolikšen poudarek ravno na teh dveh in kakšni so tvoji nasveti iz prakse?

Hrbtenica je ogledalo naše adaptacije na stres. Ko smo pod napetostjo, se sproži refleksni odziv: telo se zakrči in zavaruje sprednjo stran, kjer so vitalni organi. Ker večino dela opravimo pred telesom (delo za računalnikom, delo v proizvodnji, telefon, vsakdanje aktivnosti), se telo prilagodi –  ramena in prsni koš se zaprejo, kar utesni dihanje. Plitko dihanje telo zazna kot dodatno nevarnost in s tem se stresni odziv le še stopnjuje. Nastane začaran krog zakrčenosti, ki se preko domino efekta sčasoma lahko odrazi kot bolečina v hrbtenici.

V praksi opažam, da so prav ženske tiste, ki na svoja ramena naložijo preveč obremenitev. Zaradi potrebe po kontroli in skrbi za vse okoli sebe dobesedno ‘vlečejo vse niti življenja okoli sebe’, kar se odrazi na njihovem hrbtu. Pri njih težave redko rešimo le z manualno terapijo. Potreben je dolg proces ozaveščanja, da ženska dobi moč in dobesedno odloži breme s svojega hrbta, da se bolečina lahko resnično pomiri.

Ključno je močno osnovno znanje, ki ga vse življenje nadgrajuješ

Sama si zelo aktivna in se redno izobražuješ. Katere novosti prihajajo v center in zakaj, v kaj se želiš še bolj poglobiti, kaj te najbolj zanima?

Nenehno učenje je nujno, ker se svet in informacije spreminjajo izjemno hitro. Vendar je pri tem pomembna zmernost; v poplavi informacij se ne smeš izgubiti. Ključno je imeti močno osnovno znanje anatomije in fiziologije, na katerem nato gradiš. Trenutno me najbolj zanimajo področja dolgoživosti, fascije, povezovanja notranjih organov in živčnega sistema. To so področja, kjer se znanje res nikoli ne konča in kjer lahko najdem nove načine za celostno podporo telesu.

Kakšni pacienti najpogosteje zahajajo k tebi? Se je že zgodilo, da si katerega pacienta zavrnila in zakaj?

Najpogosteje k meni prihajajo ljudje s kroničnimi težavami v hrbtenici, ki so že spoznali, da imajo sami velik vpliv na svoje zdravje. To so ljudje, ki so pripravljeni spremeniti svoj življenjski slog.

Pri sprejemanju strank se močno zanašam na svojo intuicijo. Čeprav imamo terapevti ‘magične roke’, nimamo čarobne palice. Ključni razlog za zavrnitev sodelovanja je, če človek ni pripravljen prevzeti odgovornosti za svoje zdravje in pričakuje, da bo vso delo opravila terapija. Ljudi moramo soočiti z dejstvom, da s starim načinom delovanja in gibanja ne morejo rešiti težav, ki so nastale prav zaradi tega načina. Moja dolžnost je pomagati tistim, ki so pripravljeni na spremembo, in postaviti mejo tam, kjer bi bila moja energija izkoriščena zaman.

Prenos modrosti je srce poklica

Kaj meniš o današnjih pogledih na fizioterapijo? Si pri svojem delu od začetka poti že kaj spremenila?

Všeč mi je, da se v ospredje vedno bolj postavlja gibanje in aktivni pristop, aparaturna terapija pa postaja le podpora. Manualne tehnike in aparati so izjemno pomembne, a služijo pripravi telesa na pravilno gibanje, ki se mora zgoditi v vsakdanjem življenju.

Moti pa me posploševanje vaj brez premisleka. Ne moreš človeku predpisati treh splošnih vaj, če ta nima osnovnega razumevanja, kako sploh aktivirati svoj trup ali dihati. To prinaša le frustracijo in neuspeh. Če bi primerjala svoje poglede s tistimi takoj po fakulteti, bi rekla, da sem takrat bolj verjela v protokole. Danes vem, da je edina trajna pot v nežnosti, celostnem pogledu na človeka in v tem, da pacienta naučiš, kako sam prevzame krmilo nad svojim zdravjem.

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: osebni arhiv sogovornice