Branje si pogosto predstavljamo kot tih pogovor med človekom in knjigo. Ob Kolpi je za tri dni dobilo drugačno obliko. Pesmi so se brale na glas, včasih načrtovano, drugič povsem spontano. Otroci so srečevali literaturo skozi igro in lutke. Nekateri so brali s pomočjo prilagoditev, drugi ob terapevtskem psu. Med ljudmi so krožile zgodbe v knjižni slovenščini, narečju in angleščini. In prav v tem je bila posebnost prve Beroče reke: knjiga ni bila cilj dogodka, marveč povod za medsebojno druženje.
Med 21. in 23. avgustom je v Kampu Kolpa Vinica prvič potekal tridnevni dogodek Beroča reka, namenjen spodbujanju branja, predvsem skupnega in glasnega. Posebno mesto je imel Oton Župančič, pesnik, tesno povezan z Vinico in Belo krajino, ob njem pa so bili v ospredju letošnji jubilanti Lojze Krakar, Srečko Kosovel in Zofka Kveder.
Stoa, v kateri se je spet govorilo na glas
Središče dogajanja je bila stoa. Arhitekta Ela Grasselli in Lenart Berdon sta za Beročo reko poustvarila konstrukcijo, katere izvor sega v staro Grčijo. Takrat je stoa pomenila stebriščni prostor, kjer so se ljudje srečevali in govorili o javnih zadevah. V Vinici je postala oder in zbirališče literature, glasbe in dramaturgije.
Prav zato je bila za Beročo reko dobra izbira. Pod njo se ni zgolj izvajal program. Ljudje so poslušali drug drugega, nekateri pa so iz občinstva prestopili med nastopajoče. Že prvi večer so se napovedanim recitacijam pridružili obiskovalci kampa in sami stopili pred druge s pesmijo. Na odru je zazvenela tudi Župančičeva poezija v izvedbi glasbene skupine 2B.
Branje, pri katerem ni samo enega pravega načina
Eden pomembnejših delov Beroče reke je odprl vprašanje, ki ga ob knjigah velikokrat spregledamo: ali ima vsak človek enak dostop do branja? V pogovoru o branju in bralnih izzivih so sodelovali pisateljica in tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner, specialna in rehabilitacijska pedagoginja Monika Mihelič, ambasador lahkega branja David Režek, Zlatan Cigič iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Novo mesto ter Alenka Kambič, udeleženka varstveno-delovnega centra, ki je prebrala tudi svojo pesem.
S tem branje ni bilo predstavljeno kot samoumevna veščina, ki jo vsi uporabljamo na enak način. Za nekoga pomeni prilagojeno besedilo, za druge pa drugačen format ali pomoč okolja.
Posebno izkušnjo je ponudilo tudi branje s terapevtskimi psi Društva Tačke pomagačke. Namesto razlage, kako pomembno je pri branju varno in sproščeno okolje, so ga lahko obiskovalci preprosto izkusili.
Otroci so literaturo najprej razmigali
Za najmlajše se literatura ni začela pri mirnem sedenju. Jutro so odprli s pesniško telovadbo ob Kosovelovih in Župančičevih otroških pesmih. Nato so otroci skupaj s starši izdelovali lutke, sledila pa je predstava To ni pika! Lutkovnega gledališča FRU FRU.
Zadnji dan so družine iskale – in tudi našle – zaklad s pomočjo namigov iz slovenskega leposlovja. Morda je prav tak vstop v literaturo za otroka pomembnejši od vprašanja, koliko strani je že prebral. Knjiga je lahko najprej igra in šele nato nekaj, po čemer poseže sam.
Zgodbe imajo tudi svoj naglas
Beroča reka ni ostala samo pri knjižni slovenščini. Člani Polanskega društva Stari trg ob Kolpi so brali iz zbirke Poljanska dolina ob Kolpi – dolina zgodb. Zgodbe so zazvenele v knjižnem jeziku in narečju, Gill Wraight pa jih je prebirala tudi v angleščini. Družbo jim je delal škrat Urško, ki je zapisane zgodbe povedal po svoje.
Že večer prej je Tadej Fink v narečju predstavil Župančičevo zgodbo Varalo. Narečje ni bilo folklorni dodatek, marveč je pokazalo je, da literatura živi tudi v jeziku, v katerem se ljudje med seboj pogovarjamo doma.
Gostitelj je prišel iz knjige
Oton Župančič je imel na prvi Beroči reki še nekoliko drugačno vlogo. Ni ostal samo avtor, katerega pesmi so brali. Kot lik ga je upodobil Martin Šterk in tako je domači pesnik dogodek v petek odprl ter ga v nedeljo tudi zaključil. Ob njem so nastopili Cicibani starejše otroške folklorne skupine KUD Oton Župančič Vinica. Ob zaključku so k rajanju povabili še obiskovalce.
Tako se je ob koncu zgodilo nekaj zelo povezujočega: ljudje, ki so tri dni poslušali besede drugih, so vstali in se pridružili. Beroča reka se s tem ni končala kot projekt, ki bi ga bilo treba pospraviti skupaj z odrom – in že sedaj vabi k druženju naslednje leto, ko se ponovno vrača v Belo krajino.
O Beroči reki
Beroča reka je dvoletni projekt Andragoškega centra Slovenije (ACS), financiran v okviru programa EPUO – Evropskega programa izobraževanja odraslih. Prva izvedba je potekala med 21. in 23. avgustom 2026 v Kampu Kolpa Vinica. Pobudnik projekta je Andragoški center Slovenije, dogodek sta zasnovala ACS in Ljudska univerza Črnomelj, ki ga je skupaj z lokalnimi partnerji tudi izvedla. Častna pokroviteljica dogodka je bila Občina Črnomelj.
Zasnovo in realizacijo stoe je omogočilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino v okviru naloge Ozaveščanje odraslih o bralni kulturi, ki jo izvaja Andragoški center Slovenije. Gradbeno ogrodje je prispevalo Gradbeništvo Emir Dedić s. p., pri ureditvi stoe pa je pomagal tudi Jurij Klobučar s. p.
Med drugim so bili govorci direktorica Ljudske univerze Črnomelj Maja Mihelič, nacionalna koordinatorka za vseživljenjsko učenje na Andragoškem centru Slovenije mag. Urška Bittner Pipan in župan Občine Črnomelj Andrej Kavšek. Več kot sto obiskovalcev je spremljalo kulturni program, za vinsko spremljavo pa je poskrbela Kmečka hiša Bahor. Med nastopajočimi so bili in Nina Šalamon, deklamatorji Župančičeve frulice, glasbeni vložki Preloških muzikantov z belokranjsko motiviko, s kateriji je nastopila solistka Ema Starešinič, študentka opernega petja.
Pri izvedbi so sodelovali Kulturni dom Črnomelj, Polansko društvo Stari trg ob Kolpi, Kulturno-umetniško društvo Oton Župančič Vinica, Knjižnica Črnomelj, Društvo vinogradnikov Črnomelj, Prostovoljno gasilsko društvo Vinica in Športno-turistično društvo Vinica. Dogajanje sta ob zaključku na kratko povzeli pobudnica projekta Natalija Žalec z Andragoškega centra Slovenije in lokalna koordinatorka dogodka Jerca Jerman z Ljudske univerze Črnomelj. Skozi posamezne dele tridnevnega programa sta obiskovalce vodila Lara Geltar in Tadej Fink.
O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.
Spletni portal Navdihni.me in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta. Insights d.o.o. in Ljudska univerza Slovenska Bistrica sta koordinator projekta VŽU in medijske kampanje Lahko. si za regijo Podravje.
Foto: LUČ
No Comments so far
Jump into a conversationNo Comments Yet!
You can be the one to start a conversation.