vodi.me

Umetna inteligenca z roko v roki s človekom

Jaka Sodnik je star 40 let, poročen in oče dveh otrok. Je navdušen košarkar, smučar in golfist. Zaposlen je kot profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Vrednote, ki jih najbolj ceni, so poštenost, medsebojno zaupanje in spoštovanje vsakega posameznika. Naš tokratni navdih je zaradi izjemnih dosežkov projekta, ki ga vodi na področju umetne inteligence pri samovozečih avtomobilih. Zase pravi, da sta dve njegovi lastnosti predvsem vztrajnost in delo, zato nikoli ne želi ničesar pustiti nedokončanega.

Od kod prihaja vaša želja po izumljanju?

Temu bi raje rekel želja po iskanju zanimivih izzivov in nerešenih problemov. Že od nekdaj sem v glavi premleval različne probleme in iskal ideje za rešitve, četudi sploh niso bili povezani z mojim področjem dela.

Kam se umaknete po ideje, kje snujete?

Umaknem se, kadar rabim mir za pisanje in pripravljanje stvari, ki so v mislih že dorečene in izoblikovane. Nove ideje in tudi rešitve iščem v pogovorih z različnim ljudmi, njihovih težavah in razmišljanju, pogosto pa tudi pri opazovanju česa novega in zanimivega. Žena mi zato večkrat očita, da sem z mislimi pogosto nekje drugje … (smeh).

Marsikaj je pametno, a spodbudo najdem v drobnih stvareh

Kako je videti sicer vaš dan, kako vas sprejema družina, prijatelji?

Moj dan je na trenutno popolnoma posvečen aktualnim projektom, v večini mi zase in družino ostane le kaka ura na dan. Takrat skušam pomagati pri gospodinjskih opravilih ter poklepetati z ženo in otroki. Telefon in pametna ura pa sta bolj ali manj »priklenjena« name. Doma sem si uredil tudi »pametno hišo«, ki mi omogoča, da veliko stvari programiram in krmilim po svoje … prižiganje luči, odpiranje in zapiranje žaluzij, upravljanje nadzornih kamer. Včasih s kakšne službene poti ‘nagajam’ ženi in spreminjam avtomatizirane stvari po hiši (smeh). Prvič in drugič se je tega kar malce prestrašila, sedaj pa jo razveseli, saj ve, da takrat očitno mislim nanjo in na družino.

Če le ostane čas, s prijatelji radi kaj dobrega pojemo in popijemo, razprave pa so trenutno v večini povezane z vzgojo, saj smo v podobnih življenjskih obdobjih.

Kaj je po vašem mnenju v življenju najbolj pomembno?

Iskanje drobnih vzpodbud in veselja v vsakem dnevu posebej, ne glede na to, ali je dan (poslovno) uspešen ali ne.

Spodbujanje ustvarjalnosti v šolah in projektih

Kaj bi uvedli v osnovnošolsko/srednješolsko izobraževanje, da bi bila znanost nekaj prijetnega, ne pa nekaj, česar ne razumemo in se je posledično bojimo?

Vesel sem, da se v primerjavi z mojim otroštvom na tem področju že dogajajo pozitivni premiki. Sin npr. obiskuje izbirne predmete, kjer ustvarjajo z Lego kockami in računalniki in z velikim občudovanjem opazujem, kaj vse nastane pri teh dejavnostih. Sam sem takšne stvari zelo pogrešal. Prav tako se mi zdi odlično, da dopuščajo drugačnost in skušajo spodbujati ustvarjalno žilico že pri malčkih …

Kako ste izbrali svoje sodelavce, sodelavke – katere vrednote, lastnosti, znanja ste iskali?

Vedno iščem različne profile ljudi. Nujno potrebuješ kakega genialca, izrednega analitika ali programerja, ki bo hitro in kakovostno izvedel določeno rešitev. Po drugi strani vedno iščem tudi bolj ustvarjalne ljudi, ki so sposobni t.i. out-of-the-box razmišljanja, četudi niso tako vztrajni in potrpežljivi. Tretji tip, ki se mi ravno tako zdi nepogrešljiv, pa je nekdo, ki je zabaven, povezovalen in uspešno blaži trenja med drugimi. Tako nekako smo sestavili našo ekipo, super kombinacijo vseh treh tipov, skupno vsem pa je predvsem veselje do dela in navdušenje nad področjem, s katerim se ukvarjamo.

Ker delam na fakulteti, sem vedno na preži za potencialnimi kandidati tudi med študenti. Predvsem so zanimivi tisti, ki med predavanji sprašujejo nenavadne stvari ali pa jasno povejo svoje mnenje, me dopolnijo, tudi popravijo (smeh) …

Samovozeča vozila bodo prepoznavala čustvena stanja voznikov

Kaj je bistvo vašega projekta?

Naš fokus je voznik in vse, kar je povezano z vožnjo. Skušamo najti način, kako v čim krajšem času s pomočjo napredne tehnologije ugotoviti, kako spreten je posamezen voznik ter katere so njegove glavne prednosti in slabosti. Ob tem se naši algoritmi za umetno inteligenco ves čas učijo od ljudi ter skušajo razumeti in posnemati njihove vzorce obnašanja. To razumevanje želimo prenesti na samovozeče avtomobile, ki bodo kmalu sestavni del naših cest in ulic. Dokler se bodo takšni avtomobili vozili po cestah skupaj s človeškimi vozniki, jih bodo morali razumeti in vsaj do neke mere predvidevati njihove reakcije.

Kdaj menite, da bo projekt zaživel?

Projekt na nek način že živi, saj testiramo prve prototipe in jih nenehoma izpopolnjujemo. Največji uspeh za nas bo, ko bo določen algoritem na podlagi naših podatkov dejansko vgrajen v samovozeči avtomobil. Upamo, da se to lahko zgodi že prihodnje leto.

Strah pred umetno inteligenco je prisoten

Predpostaviva, da projekt zaživi. Kaj so največje dileme – od banalne – pade omrežje, pa npr. vse do vdorov na daljavo v sistem?

To bodo res lahko težave samovozečih vozil, saj bodo povezana v omrežja in si ves čas izmenjevala ključne informacije. Vsakršni vdori in zlonamerni posegi v sistem bodo lahko zelo kritični, saj bodo neposredno ogrozili človeška življenja. Za naš projekt konkretno v tem trenutku to ni nekaj, čemur bi posvečali veliko pozornosti, se bo pa v prihodnosti potrebno spopasti tudi s temi izzivi.

Kaj pa npr. črni scenariji – režiserje in pisce je že od nekdaj vznemirjala možnost umetne inteligence – od Terminatorjev, Matrice, In Time … kako gledate na ta vidik samorazvoja umetne inteligence do te mere, da bo prevzela nadzor?

Z ozirom na hitrost, s katero ta veda napreduje, so to morda že sedaj zelo aktualna vprašanja, o katerih se je potrebno pogovarjati. Umetna inteligenca v določenih opravilih (šah, go) že uspešno prekaša človeški um. Takšnih področij bo vedno več in potrebno bo postaviti jasna pravila, na katerih področjih bomo dovolili neomejen razvoj.

V sodstvu se je npr. izkazalo, da lahko algoritem na podlagi velike količine podatkov sprejme najboljšo in najbolj objektivno odločitev o usodi nekega posameznika, ki je v sodnem procesu. Pa res želimo iti v to smer? Ali pa npr. na področju obrambe, nadzora orožja: bi umetni inteligenci dovolili, da sama razpolaga z orožjem? Nedvomno bo tovrstna tehnologija lahko zelo učinkovita tudi na tem področju, bo pa treba biti pozoren, da bosta končna odločitev in nadzor v rokah človeka.

Odlični slovenski strokovnjaki in projekti

Ok, morda smo malo preveč znanstvenofantastični; greva nazaj v tukaj in zdaj. Če primerjamo razvitost na področju UI, kam se uvršča Slovenija oz. kam se uvršča vaše znanje?

Slovenija je vsekakor konkurenčna, saj imamo veliko vrhunskih strokovnjakov na področju umetne inteligence (Ivan Bratko, Dunja Mladenić, Jure Leskovec, Boštjan Kaluža, itd.). Žal je res, da jih večina dela bodisi v raziskovalnih ustanovah ali pa za uspešna tuja podjetja. Popolnoma slovenskih podjetij, ki bi bila širše poznana in priznana, ni prav veliko. Omeniti velja Nervtech, ALGiT, RIALTO.AI, itd.

Kateri so najbolj zanimivi/pomembni projekti, ki potekajo drugod, pa vi morda v njih sodelujete?

Avtonomna vožnja in samovozeči avtomobili so trenutno glavni fokus vseh največjih proizvajalcev vozil na svetu in tudi mnogih novih podjetij, ki so nastala pred kratkim. Veliko se dogaja zlasti na področju umetne inteligence. Preko akademske mreže sem v stikih z drugimi raziskovalci na tem področju in tudi inženirji v podjetjih, z nekaterimi se redno srečujemo. Skupaj se prijavljamo na različne projekte in razpise …

Primer: Zelo zanimiv projekt začenjamo s podjetjem Virtual Vehicle iz Avstrije, s katerim bomo skušali predlagati nov način testiranja in ocenjevanja varnosti samovozečega avta. To bo neke vrste vozniški izpit za samovozeči avto, ki ga bo jekleni konjiček moral opraviti, preden se bo lahko vozil po javnih cestah.

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o.