srž za.me

Danes sem bila pa fantastična!

by Danaja Postružnik 15. oktobra, 2022

Matejo (Grajzar) smo spoznali prek zapisov na družbenem mediju. Tako iskreno so sevale njene besede, da smo jo povabili k sodelovanju z objavo svoje zgodbe v reviji Navdihni me. Koliko bolečine (smrti, odhodi), premagovanja izzivov (bolezni, izgorelosti), soočanja z izgubami (bom kdaj mama?) in tudi radosti, veselja, hvaležnosti nosi njena zgodba … smo se zavedeli šele skozi pogovor z njo. Njena moč nas navdihuje. Želimo vam, da najdete svoj vir navdiha v njeni zgodbi tudi vi. 

Sedem obiskov urgence sredi noči … odstre dejstvo: izgorelost

Umirjanje

Mateja je naša sogovornica zaradi kar nekaj hudih izkušenj. Sama pravi, da je njena največja učna lekcija izgorelost. »Pravzaprav dve: Prva po mamini smrti, ki je rastla že nekaj časa zaradi preobilice obveznosti.« Razloži, da ne govori o obveznostih, ki bi bile nujno povezane s službo, »čeprav sem absolutno od nekdaj delala preveč, ampak sem izgorela zaradi čustvenih preobremenitev.« Mamina bolezen, skrb za oba starša, ki sta bila istočasno slabega zdravja »in je bilo skoraj vse na meni, poleg tega pa lovljenje svojega lastnega življenja. Saj ne, da bi lahko kaj dosti veliko drugače naredila, tudi sedaj, ko gledam nazaj. Ampak preveč je pač preveč.«

Doda, da jo je po mamini smrti »samo zvilo. Dobro leto nisem vedela, kaj to je. Mislila sem, da me izdaja srce, v bistvu pa sem imela napade tesnobe in panike, ki tvorita trojčka z izgorelostjo. Tudi kakšnih sedem obiskov urgence sredi noči v strahu, da mi tečejo zadnje minute življenja. Res grozen občutek. Ko sem po letu dni ugotovila, da je to ‘samo’ igranje možganov, strah, se je vsaj panika umirila in lahko sem se začela počaaasi sestavljati,« razkriva svoje soočanje z izgorelostjo.

Maaalooo bolj počasi

»Vedno sem bila štorasta 😊, že od malih nog,« pravi Mateja. »Najbrž tudi zaradi tega, ker se mi vedno nekam mudi. Meni se je že na svet mudilo priti in sem privekala dva meseca prezgodaj. Očitno se od takrat nisem ustavila. In to ni ravno najboljše,« ugotavlja Mateja.

Dodaja, sa si je že od malih nog želela biti pridna punčka in vsem ugajati, vse narediti prav. »In tu se vse začne!«

Mateja je prepričana, da so bile smrti staršev in odhod zadnjega partnerja prelomne točke. »Ker se je sesulo vse življenje, ki sem ga do tedaj poznala. Čeprav sem vedno cenila vsak trenutek in ne obžalujem prav ničesar, sem se še toliko bolj začela zavedati minljivosti. Vsak dan moraš zajemati s polno žlico. Jaz ga prepogosto s preveliko, ker bi rada počela vse in še več. Ampak se učim z malo bolj normalno žlico zajemat vse. Maaalooo bolj počasi,« pravi Mateja – kljub bolečim izkušnjam – z nasmehom.

Mateja je: 

–       Nasmejana – najraje od vsega se smejim in tudi dejansko se večino časa
–       Čustvena – od nekdaj morda celo preveč čustvena, a meni se to zdi kvaliteta. Empatija. Zmožnost pokazati čustva, ko je lepo in ko ni.
–       Razigrana/vesela – težko znam biti pri miru in otroka v sebi nikoli zares nisem izpustila, osrečijo me malenkosti kot recimo lučke (sijoče, ne ledene, no pa tudi te me znajo), jazz glasba, ples. Brez tega mi itak ni živeti.
–       Nežna – čeprav navzven ne delujem tako, pravijo. Pravzaprav delujem kot pravo nasprotje: močna, samozavestna, trdna; a sem v resnici vse prej kot to. Hitro klonem pod pritiski, se pa tudi hitro poberem.
–       Štorasta – ker je prav neverjetno, kako se lahko spotaknem ob nič.

Kako sprejeti dejstvo, da ne boš imel otrok?

Mateja s prijateljico Natašo

A vse to je dopolnil še žalosten dogodek: izgubila je še maternico. »Spoznanje, da v tem življenju ne bom mama, je tudi nekaj … no, posebnega. Svojevrstna izkušnja. Sicer sem po izgorelosti že nekako počasi šla v zavedanje, da ne bo šlo, ampak ko je bilo dokončno … no, je kar lekcija,« pogumno deli svojo izkušnjo z nami.

»Učna lekcija, ki pa me je v zadnjem letu najbolj izoblikovala pa je – nikoli ni dovolj pogovorov, z vsemi in v vseh situacijah. In kaj pomeni hvaležnost!«

Zapusti me partner: izgubim še zadnji košček varnosti

Očitno je treba v življenju včasih začeti znova. Takšna je tudi Matejina zgodba. Kot da izgorelost, izguba upanja imeti kdaj otroka in smrt staršev ni dovolj … doleti jo še odhod življenjskega partnerja. »Do pred letom dni sem zadnjih sedem let živela v čudoviti zvezi, zame je bilo to za vedno. Niti slutila nisem, da je karkoli narobe, ker saj sva se pogovarjala, ampak več kot očitno ne dovolj. Oziroma vsaj ne dovolj globoko,« opisuje Mateja.

»Nenaden in nepričakovan odhod nekdanjega partnerja je bil zame težka preizkušnja. Predvsem zato, ker sem z njim izgubila še zadnji košček varnosti. Samo mesec pred tem mi je umrl še oči, družinsko hišo smo pred tem prodali, in ko je odšel še partner, sem izgubila praktično vse. Primarno družino (razen sestrice), sekundarno družino, ljubezen, varnost, zavetje, dom in tudi vse moje življenje v Ljubljani, kakršnega sem poznala do tedaj, in tudi sebe oziroma staro Matejo.«

Ko telo ne zmore ničesar več

Hvaležna za vsak trenutek

Pove, da se je le v nekaj urah preselila k sestri v Izolo. »Hvaležna, da sem imela vsaj to možnost. Raztreščila sem se na tisoče koščkov, padla tako globoko, da prvih nekaj mesecev (pa sem pozitiven in upajoč človek) niti sama nisem zares verjela, da se mi bo uspelo spravitti iz tega pekla. Kljub temu da sem zelo proti tabletam, sem žal morala poseči tudi po čem bistveno močnejšem od persena, na srečo po pameti in za sorazmerno kratko obdobje. Na znotraj sem se tresla. Niti na nogah nisem mogla stati, psa peljati na sprehod, kaj šele plesati. Telo ni zmoglo,« se še vedno čuti bolečina v Matejinih besedah.

Več padcev in preizkušenj izoblikuje današnjo Matejo

Pravijo, da nobena roža ne vzcveti, ko je vse lepo in prav. »Tako kot marsikoga med nami so tudi mene izoblikovale te ne najbolj lepe preizkušnje. Zlomljeno srce, odhodi, razhodi s partnerji, prijatelji,« iskreno pripoveduje Mateja. Dodaja, da zaradi njih ni dobila čisto nič bolj trde kože, »še vedno sem največkrat premehka.« A po vsaki taki preizkušnji se tudi pobereš, pravi. »Si zato bolj odporen? Ne. Si zato bolj samozavesten v sebe? V tistem trenutku ne, ampak čez čas.«

Verjame, da ima po drugi strani tudi srečo. »Srečo, da sem se vedno in se še vedno ukvarjam s stvarmi, ki me veselijo in tudi osrečujejo. Malo je bilo krajših eskapad v okolje ali delo oz. hobi, kjer se res nisem počutila dobro,« pripoveduje Mateja. »Veliko delam, preveč, ampak na srečo so vse te stvari res … moje!«

Mami je imela name največji vpliv

»Največji vplivi? Mamini. V otroštvu, ko me je vsak dan bodrila, ko sem poklapana zaradi kakšnih besed prišla iz vrtca ali šole. Kasneje, ko sva bili prijateljici, čeprav absolutno ne vedno na istem bregu. In na koncu njen odhod čez mavrico. Ker si nisem mislila, da te lahko izguba starša tako zelo ‘vrže’«. 

Naučila sem se hvaležnosti

Mateja s sestro

Nobena moč, nobena zmaga, nobena izboljšava se ni zgodila, ko je bilo človeku postlano z rožicami. Trnje, brezna, črna globina so tiste, v katerih zrastejo najmočnejše korenine, iz katerih izrastejo najlepše preobrazbe, najbogatejše izkušnje.

»Če česa, sem se globoko naučila hvaležnosti. Ker ko je vse zares zares zares črno, je prav hvaležnost najtežja. In obenem najpomembnejša. Takrat sem bila vsak dan hvaležna za sestro. Ker mi je kljub svojim obveznostim (ima svojo družino, dve majhni deklici) pomagala vsak dan, dala mi je moč in energijo in predvsem možnost, da se vrnem nazaj v svoje življenje. Hvaležna za vse njih. In hvaležna zase. Za vseh nekaj tisoč koščkov, ki sem jih lahko zlepila nazaj skupaj. Za vso moč, ki sem jo dobila. Za vse lepe izkušnje in lepe ljudi, ki so v tem letu prišli v moje življenje. In tudi za vse, ki so bili, a odšli,« prizna Mateja.

Najpomembnejša je ljubezen

Mislim, da smo ljudje ustvarjeni za dvojino, za to da ljubimo in smo ljubljeni. Odnosi. Prijateljski, družinski. Ni ga čez to. 

Swing in obrazna joga me napolnjujeta z radostjo

Uživanje v plesu.

»Nisem najboljša plesalka na svetu, niti ne stremim k temu, ampak sam užitek ob plesu je zame nekaj neopisljivega,« zažari ob najinem pogovoru. »Že kakšnih 12 let ga tudi učim in to je zame nekaj najlepšega in najboljšega na svetu. Že od malih nog sem si želela plesati, v paru, ne solo (smeh). Preizkusila sem vse možne plese. A ko sem našla swing, jazz ritme, je bilo to to, moja največja radost.«

Mateja kombinira divje (ples) z umirjenim – obrazno jogo. Mateja razloži, da jo je našla po prvi izgorelosti, »ker ni nekaj divjega, ker je meditativna, in ker sem si s tem, ko obrazna joga deluje tudi na telo, notranje organe, pomagala uravnavati tudi hormone, izgorelost in od takrat me spremlja obrazna joga.«

Danes sem bila pa fantastična!

Svet nas sili v to, da vedno hitimo. Sem in tja po vseh obveznostih, ki mislimo, da jih moramo vse z eno roko obvladati. Prestrogi smo do sebe, ženske še posebej, v vseh vlogah, ki jih imamo dodeljene. »Moramo biti popolne mame, popolne delavke, podjetnice, partnerke, ki se nikoli ne zlomijo, ki imajo vedno čisto hišo, kosilo vedno na mizi popolno postreženo – pa saj nismo oglas iz 60ih,« je prepričana Mateja. »Nihče ni popoln in to, da stremimo k temu, da bomo popolni, da bomo vsem ugajali in vse lahko naredili sami, je največja zabloda. Pozabili smo samo biti, se samo imeti radi, najprej same sebe, šele potem druge.

Usedi se. Prisluhni tišini ali pa otroškemu vrisku. Karkoli ti sede. Vzemi si tisti kozarec vina/šampanjca/aperola/gin tonika/vode v roke pa si reči – presneto, danes sem bila pa fantastična!,« nam svetuje Mateja ob koncu najinega pogovora.

Moje priporočilo vsem vam:

Ne obsojajte se. Vsako odločitev v danem trenutku ste sprejeli zato, ker ste mislili in verjeli, da je to prav. In v tistem trenutku je bila prav. Za to se nimate kaj obsojati in jeziti sami nase. 

Naučite se ljubiti sebe in spoznavati samega sebe. Jaz zdaj s psihoterapevtko delam prav na tem, spoznavam, kdo sploh je Mateja. In vsakič znova sem presenečena. Ne vedno na najlepši način, ampak vedno znova se osupnem. Bodite osupljivi sami zase. Ker to tudi ste. Osupljivi, edinstveni, lepi!

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če iščete drugačne pristope k življenju, delovanju, ali želite spoznati naše pse in konje, ki so nam v podporo pri psihoterapiji, delavnicah in coachingu, nas kontaktirajte.

Danes sem bila pa fantastična!

Foto: arhiv sogovornice