Od nekdaj imam rada bližino ognja. Ples ognja me vedno znova prevzame, preusmeri pozornost najprej z iskro in nežnim prasketanjem, nato s svetlobo in toploto v mogočni sili, ki je neotipljiva, a resnična. Spoštovanje do ognja je shranjeno v najzgodnejšem spominu. Poljudni pregovor pravi, da se z ognjem ni dobro igrati, ker se hitro spremeni v hudičevo igro razdiralnih razsežnosti. Od spoštovanja naprej se ustvarja zavezniško – prijateljski odnos z ognjem. Ogenj prižiga strast do življenja in nosi moč preobrazbe za prebujanje v pristno resničnost.
Ples z ognjem nas popelje v zlitje spomina in zavedanje
Rada stremim v ogenj, ker me popelje v umirjenost uma in zavedanje telesa. Na čutni ravni spremljam, kako vse bolj pristajam v telesu, vse bolj v svojem centru. Osredotočenost na ta center, ki ohranja ravnotežje notranjega bitja, je v balastu pospešeno doživetih občutkov vse težje ohranjati. Toplota ognja ustvarja občutek varnosti, zato se bremena lažje spuščajo in v ogenj prepuščajo. Ogenj prinaša svetlobo, nas pogreje, skuha hrano, varuje pred osamljenostjo in ščiti pred plenilci. Na videz neobvladljivi plameni plešejo v ritmu časa, ki združuje preteklost in sedanjost v en sam trenutek, ko se zlijeta spomin in zavedanje. To je trenutek, v katerem je moč čutiti prisotnost in podporo prednikov.
Od placeba do ognjenega krsta
Za hojo po žerjavici sem slišala pred dvajsetimi leti preko Dušana Doblanoviča Jimmyja. Bil je med prvimi založniki v Sloveniji, ki je s svojim super nosom izbiral odlične knjige s starodavnimi modrostmi, in tiste, ki so kasneje sprožile new age gibanje. To so bili tudi moji začetki vstopanja v svet z duhovno dimenzijo. Od knjig sem prebirala vse po vrsti, kar mi je pač prišlo v roke. Spomnim se, kako navdušena sem bila nad Jimmyjevo knjigo Prepovedano življenje s prečudovito naslovnico z delfini s simboliko toka zavesti. Jimmyja, tega neverjetnega človeka, sem spoznala kasneje, ob neki drugi nepričakovani priložnosti, ki je bila postojanka in začasno sidro na poti v nov svet. Kakorkoli, v tem času mi še ni bilo dano, da bi se sprehodila po vroči preprogi, ki meri več kot 800 stopinj Celzija.
Ognjeni krst sem prvič doživela šele letos, konec pomladi. Pod budnim očesom in vodstvom Franja Trojnarja, mojstra rituala hoje po žerjavici, in s podporo njegovih pomočnikov mi je uspelo, da sem presegla lastno telo, lastna prepričanja, lastne omejitve in se prepričala v potenciale, ki jih nosimo v sebi. Hoja po žerjavici omogoči, da postanemo sami svoj placebo in učinek preverimo v praksi. In prav knjiga Placebo ste vi Joeja Dispenze naju je s Franjom povezala. Znanje, ki ga Joe Dispenza širi preko svojih knjig in delavnic, želiva s Franjom deliti naprej, zato sva ustanovila FB skupino Placebo Slovenija. Franjo se je že takrat intenzivno posvečal tej zdravilni sili in spoznaval učinke placeba na lastni koži. Po meditacijah so se simptomi Parkinsonove bolezni zelo zmanjšali, včasih celo izginili. Franjo je potreboval podporo v tem procesu in kot naročeno sem ravno takrat vstopila v njegovo življenje, prežeta in navdušena z znanjem, ki ga Dispenza širi po svetu. Na enem izmed najinih srečanj me je Franjo povabil, da se tudi sama udeležim rituala hoje po žerjavici in preverim, koliko pridobljenega znanja sem dejansko integrirala v svoje življenje in, kako vse skupaj deluje v praksi.
Sežgali smo strahove in prerasle vzorce
Franjo in Mirela
Zbrali smo se na čudovitem ranču v Velenju, kjer so priprave na hojo po ognjeni preprogi potekale cel dan. V celodnevnem druženju s skupino ljudi, ki sem jih takrat prvič videla, od uvodnega predstavljanja in spoznavanja, preko različnih zabavnih, sproščujočih igricah in smehu, ki je odmeval po posestvu, smo vzpostavili pristen stik in zaupanje, da smo proti večeru končno začeli z ritualom priprave na ogenj. V pripravah smo vsi sodelovali, in proti večeru je že stala lesena konstrukcija, v katero smo odvrgli vse svoje strahove in vzorce, ki smo jih ta dan nameravali sežgati in v ognju preobraziti.
V zadnjem delu priprav na hojo po žerjavici smo v zvočni meditaciji z gongi že dosegali višje stanje zavesti. Zavedala sem se, kako pogumno, neustrašno in »malce« noro je pravzaprav naše početje. Do zadnjega trenutka nisem bila prepričana, da se bom resnično sprehodila po žerjavici. Pa sem se. Vsi smo se. Tudi tisti, ki so prišli samo spremljati ritual hoje po žerjavici, in tisti, ki so mislili, da jim ne bo uspelo. Počasi smo se, drug za drugim, sprehajali iz enega konca ognjene preproge na drugega, kjer nas je vedno nekdo pričakal z objemom in čestitkami. Ves čas rituala hoje po žerjavici smo udeleženci mantrali, kar je pomagalo pri ohranjanju osredotočenosti na energijo ognja.
Zbrisani so dvomi …
Izkušnja je bila neverjetna. Nobenih ožganin na stopalih ni bilo, niti pik, ki bi nakazovale na kakšne zdravstvene težave. Vsi v skupini smo bili več kot navdušeni. Gospa, ki je mislila, da ji ne bo uspelo, je prvič šla čez žerjavico s pomočjo in podpor enega od udeležencev, ki je pravi trenutek začutil, da gospa potrebuje malo spodbude. Potem je že sama večkrat šla čez in vsakič je kričala in skakljala od veselja, ker ji je uspelo. Dvigniti se nad telo in premagati zakoreninjen strah je velika stvar. Vsi smo bili navdušeni.
Dolgo potem je moje telo še vedno trepetalo od prebujenih in zelo stimuliranih refleksnih točk na stopalih. Ogenj je brisal sledi dvomov o naših neverjetnih potencialih in prižgal strast do ustvarjalnega življenja. Še danes občudujem stopala svoja čudovita, ki so prehodila, razumu, neverjetnih 800 stopinj Celzija. Mojemu ljubemu prijatelju sem neskončno hvaležna za izkušnjo, ki me je naučila nekaj novega in omogočila, da sem spoznala del sebe, ki je neustrašen, navdihnjen in neomejen.
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov
Foto: osebni arhiv
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.