vodi.me

Prijateljski prašek ali Deliti je zabavno!

avtor Rok Kralj 26. junija, 2024

“Deliti, deliti je tako zabavno opravilo –
ko si vsi delimo med seboj, je vedno dovolj,
dovolj zame in za vse druge.” (Brigitte Weninger, Deliti je zabavno!)

Morda ste že opazili, da se moji zapisi pogosto vrtijo okoli medsebojne delitve dobrin oziroma ekonomije delitve. Marsikoga ta tema hitro odbije, saj gre za ekonomsko področje, ki se zdi rezervirano za strokovnjake. Pa ni tako. Ljudje smo po svoji naravi ekonomska bitja. Ekonomski problem je problem vsakogar, ne samo človeka, temveč vsakega živega bitja – od enoceličnega organizma do kita. Vsak dan se ukvarjamo z vprašanjem: kako z viri in dobrinami, ki so nam na voljo, preživeti oziroma dobro živeti (čemur rečemo blaginja). Morda se nam v teh krajih to zdi nekaj samoumevnega, a mnogi, premnogi ljudje po svetu se še vedno vsakodnevno borijo za preživetje.

Kako praktično deliti dobrine

Z delitvijo izražamo sočutje in ljubezen

Vendar tokrat pustimo ob strani globalne probleme, ki bi jih s pravičnejšo delitvijo globalnih dobrin nedvomno lahko rešili, in se osredotočimo na vidik medsebojnih odnosov. V družinah in med prijatelji je delitev nekaj naravnega, vsakdanjega, samoumevnega. Nenazadnje sta dom in družina (oikos) sestavni del starogrške besede oikonomia, ki se je razvila v današnji pojem ekonomija.

Preden nadaljujemo, morda kratko pojasnilo. Angleško besedo “share” prevajamo v slovenščino kot “delitev”, vendar ima ta beseda več pomenov (npr. delitev na dobre in slabe, leve in desne, verne in neverne itd.). Zato običajno uporabljamo nekoliko daljši prevod: “medsebojna delitev” ali še bolje “medsebojna delitev dobrin”. Lahko pa uporabimo tudi samo “delitev”, če je pomen jasen. Medsebojno delitev razumemo kot načelo, ki je osnova našemu mišljenju, delovanju in odnosom, medtem ko ekonomija delitve (sharing economy) predstavlja sistem – torej kako praktično deliti dobrine.

Mišek Maks ali kaj nas nauči otroška zgodbica

Vrnimo se k razmisleku o pomenu delitve za naše medsebojne odnose. Pobrskajmo po literaturi. Ena mojih najljubših knjig o medsebojni delitvi dobrin (literature na to temo tako in tako ni prav veliko) je otroška slikanica Brigitte Weninger z naslovom Delitev je zabavna! (Sharing is Fun!). Zgodba gre takole:

Mišek Maks je na karton napisal povabilo na jabolčno zabavo. Mimo pride njegov prijatelj jež Henry, ki mu Maks razloži, da ve za jablano, polno zrelih jabolk, zato se je domislil, da bi skupaj priredili prijateljsko zabavo, na kateri bi se sladkali z jabolki.

Henry je navdušen in skupaj se odpravita nabirat jabolka. Ko prideta na jaso z jablano, presenečeno ugotovita, da jabolk ni več. Maks razočaran potoži, da je bila jablana še dan prej polna sočnih jabolk. Žalostna se obrneta in Henry sklene, da morata zabavo odpovedati.

Ko gresta mimo domovanja polha Rika, Henry opazi polno vrečo jabolk. Maks, običajno zelo prijazen, Rika vpraša, ali je on obral vsa jabolka z drevesa. Riko ponosno prikima in pravi, da so bila zelo težka.

Henry ga vpraša, kaj namerava storiti z njimi. “Pojedel jih bom, seveda,” odgovori Riko. “Vse sam?” vpraša Henry. “Seveda,” pravi Riko, “saj sem vse sam nabral.” Maks mu jezno zabrusi, naj se odslej tudi sam igra, saj takšnega prijatelja pač ne potrebujejo.

Prijatelja potrta odideta in Maks s solznimi očmi potoži, da Riko jabolk “ni želel deliti.” Ko pride domov, strga vabilo na zabavo in prosi Henryja, naj obvesti ostale prijatelje o odpovedi zabave, sam pa se zapre v svoje domovanje.

Knjiga Deliti je zabavno

Henry pohiti k Molly (samica krta), ki ji ni všeč, da bo jabolčna zabava odpovedana, zato sklene, da bodo pač priredili zabavo s palačinkami, saj ima nekaj moke, ki “jo bo z veseljem delila z vsemi drugimi.” Žabec Freddy se jima prav tako priključi ter pravi, da je pripravljen deliti lonec vode z marelico.

Tudi Belinda (samica kosa) je ogorčena, ko zve za Rikovo sebično dejanje in pravi: “Drevo v gozdu pripada vsem. Ne moreš kar vzeti vseh sadežev in jih obdržati zase.” Prijatelji sklenejo, da bodo potrtega Maksa presenetili z zabavo s palačinkami in Belinda odleti po nekaj jajc, ki jih bo zamenjala za črve.

Ko pridejo do Maksovega bivališča, tam zagledajo Rika z jabolki. Riko skesano potoži: “Oprostite, ne vem, kaj sem mislil. Še vedno želite jabolka? Nič kaj zabavno jih ni sam jesti in se osamljen igrati.” Maks se mu zahvali in pravi, da zdaj lahko še vedno priredijo jabolčno zabavo.

“Vendar,” pravi Molly, “mi smo prinesli vse sestavine za zabavo s palačinkami.” “Potem pa,” v smehu odvrne Riko, “imejmo zabavo z jabolčnimi palačinkami. Stavim, da ima Maks veliko ponev in nekaj masla.”

Prijatelji opazijo, da je jež Henry nenadoma izginil. Najdejo ga v bližnjem grmu, kamor se je skril, ker le on nima ničesar, kar bi delil z drugimi. Maks ga skuša potolažiti, da to ne drži, in pri tem opazi, da so njegove bodice polne vejic, brez katerih ne morejo zakuriti ognja za peko palačink.

Nazadnje se vseh šest prijateljev loti dela in skupaj pripravijo palačinko velikanko. Ko je pripravljena, Maks pravi, da zdaj potrebujejo le še nekaj čarobnega. Palačinko posuje z nečim belim in jo razdeli na šest kosov. “Kaj je to?”, ga radovedno vpraša Henry.

“Prijateljski prašek,” mu odvrne Maks in pomežikne. “S prijateljskim praškom je vse, kar skupaj jemo, še slajše.” Potem so tiho pojedli palačinko do zadnjega koščka. Riko pa si je pri sebi zabrundal:

“Deliti, deliti je tako zabavno opravilo –
ko si vsi delimo med seboj, je vedno dovolj, 
dovolj zame in za vse druge.”

Prijateljski prašek za vse

Delitev nas povezuje – ustvarjeno z AI

Skoraj vsakdo bi lahko povedal podobno zgodbo iz svojega otroštva. Medsebojna delitev dobrin je zabavna in nas povezuje; z njo utrjujemo prijateljske, družinske in druge medčloveške odnose. Z delitvijo izražamo tudi sočutje in ljubezen. “Prijateljski prašek,” ki je pravzaprav delitev sama, je res čaroben, saj nam jedi, ki jih jemo skupaj, bolj teknejo kot tiste, ki jih jemo sami. Praznovanja in druženja skoraj vedno preživljamo ob hrani, in še posebej čarobno je, če si jedi delimo. A ne le hrane, delimo si lahko še marsikaj drugega, čeprav nas današnja tekmovalna in sebična družba odvrača od tega.

Zgodba je nasploh zelo poučna, saj pravi: “Drevo v gozdu pripada vsem. Ne moreš kar vzeti vseh sadežev in jih obdržati zase.” Mar ni tako tudi z drugimi dobrinami? Si res lahko nekateri prilastijo vse, drugim pa nič ne ostane? Samo pomislimo, kako zabaven in čaroben svet bi ustvarili, če bi k veliki globalni mizi, kjer je dovolj dobrin za vse, povabili še revne in lačne ljudi sveta. Pravzaprav lahko takšen svet ustvarimo, če le hočemo.

Morda bi to slikanico lahko priporočili resnim ekonomistom, študentom, politikom in še komu. No ja, verjetno je preveč preprosta in – otročja. Mi pa si le privoščimo nekaj otroškosti.

Več o delitvi

• Ekonomija delitve (spletna stran)
• Medsebojna delitev dobrin (blog)
• Študije o načelu delitve (prevodi)

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Sedem let Navdihni me – 2024

Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: osebni arhiv @Rok Kralj