»Kjer je ideja Boga, ne hodite. Kjer potekajo velika srečanja v Njegovem imenu, ne hodite. Kjer starodavna svetišča še vedno stojijo v Njegovem imenu, ne glejte. Kjer duhovniki in kongregacije pojejo Njegovo ime, zatisnite ušesa. Ko pa revni, obubožani in lačni kličejo vaše srce, poslušajte svojo Mater in bodite Bogovi, kar v resnici ste. O sočutje, Mati Vseh.« (Mohammed Sofiane Mesbahi).
(op. ur.: Ob nacionalnem dnevu naključnih dejanj prijaznosti do drugih – 17. februar – objavljamo ta prispevek, ki nežno poboža in odstira “sivo mreno”).
Kaj je sveto in duhovno? Častiti idejo boga, obiskovati svete kraje, prebirati svete knjige, prepevati svete pesmi? Naučili so nas, da je to sveto in da mora biti odmaknjeno ter ločeno od vsakdanjega življenja. Naučili so nas, da so svečeniki, duhovniki, guruji, sveti možje (redkeje žene) nekaj posebnega; da imajo nekakšen ekskluziven dostop do božanskih resnic, da imajo globlji uvid v temeljne življenjske resnice kot vsi ostali. Zato imajo poseben družben status – kot nezmotljive, odmaknjene duhovne avtoritete.
Kaj pa tisti, ki delajo za dobrobit, dostojanstvo in blaginjo ljudi ter človeštva in planeta? Kaj pa tisti, ki pomagajo revnim, migrantom, ki varujejo okolje in si prizadevajo za mir? Kaj pa politiki, podjetniki, policisti, zdravniki, medicinske sestre, bankirji, gradbeniki, okoljevarstveniki…? So tudi oni sveti možje in žene? Zakaj zgolj po videzu, nazivu in položaju, ne pa tudi po dejanjih, ločujemo ljudi na svete in ne-svete?
Morda pa moramo drugače opredeliti, kaj je sveto in duhovno. Kaj pa če rečemo, da so misli, besede in še zlasti dejanja, ki so usmerjena v dobrobit človeštva in planeta, duhovna ter sveta; medtem ko so misli, besede in dejanja, ki so usmerjena zgolj v zadovoljevanje sebičnih interesov posameznika, skupine in države ter sovražna in škodljiva do drugih, ne-sveta in ne-duhovna.
Če govorimo o božanskem in duhovnem, potem nikakor ne moremo ljudi deliti na božanske in ne-božanske. Lahko pa jih delimo glede na to, ali izražajo svojo božansko naravo ali ne. Ni nam treba leta preživeti v samostanih in svetiščih po svetu, da bi ločili sveto, božansko, duhovno od ne-svetega, ne-duhovnega, vsakdanjega.
Politika, delo za skupno dobro
»Razsvetljeno vodenje je duhovno, če duhovnost ne razumemo kot nekakšno versko dogmo ali ideologijo, temveč kot področje zavedanja, kjer izkušamo vrednote, kot so resnica, dobrota, lepota, ljubezen in sočutje, pa tudi intuicijo, ustvarjalnost, vpogled in usmerjeno pozornost.« (Deepak Chopra)
»Ko delam dobro, se počutim dobro, ko delam slabo, se počutim slabo in to je moja religija.« (Abraham Lincoln)
Politika je umetnost
Začnimo s politiko. Skorajda drzno je reči, da so dejanja politikov lahko sveta in duhovna. Politiki se nam zdijo sebični, pokvarjeni, podkupljivi, manipulatorski. Pogosto to tudi drži, a politiki so tudi ljudje, ki lahko naredijo zelo veliko dobrega. Znameniti filozof Platon je v svojem delu Politik zapisal, da je politika »veščina skrbi za skupino« in v širšem smislu »veščina skrbi za celotno človeško skupnost«. Politik (politikós) pa je »človek, ki ima posebno strokovno védenje o tem, kako je treba pravično in dobro voditi javne, skupne zadeve v polisu [državi] v korist celote in vsakega prebivalca.«
Problem politike je lovljenje ravnotežja med številnimi interesi, ki so pogosto sebični, torej usmerjeni v kar največjo korist posameznika, družbene skupine, politične stranke ali gospodarske dejavnosti. Če bi bila korist družbe kot celote vselej na prvem mestu, pa naj gre za proizvodna, kmetijska ali storitvena podjetja; zdravstvo, izobraževanje in številna druga družbena področja, potem bi bila politika relativno enostaven posel. Tako pa gre ves čas za poskus prevlade, iskanje privilegijev, moči, bogastva. Zato lahko rečemo, da za resne spremembe ni dovolj en prosvetljen politik, če se tudi kot posamezniki ne začnemo spreminjati v bolj sočutne, razumevajoče, in tolerantne člane družbe.
Ko govorimo o politiki in duhovnosti, se velja spomniti pokojnega premierja in predsednika dr. Janeza Drnovška, ki je ob koncu kariere začel povezovati ti dve navidezno nezdružljivi področji. Morda je bil kar malo pred časom, a saj gre vedno tako. Najprej so posamezniki, potem več posameznikov in na koncu večina.
»V svojem delovanju se politiki ne držijo božjih zakonov, prav narobe. Če bi se, ne bi sprejemali sveta, kakršen je, ne da bi ga v resnici želeli izboljšati. Vendar ga ne poskušajo, pač pa sprejemajo veljavna pravila igre, da ne bi izgubili oblasti in slave, ki sta jim tako pomembni. Svet pa puščajo vnemar, saj so na njegovem vrhu, in ker so uspeli, ga nima smisla spreminjati.« (dr. Janez Drnovšek)
Je že vedel, o čem govori.
Ekonomija, delo za zdravje in blaginjo človeštva
»Ekonomija je temelj družbe. Ko je ekonomija stabilna, se družba razvija. Idealna ekonomija združuje duhovno in materialno, najboljši dobrini za trgovanje pa sta iskrenost in ljubezen.« (Morihei Uešiba)
»Da bi izkusili vsakodnevno duhovnost, se moramo spomniti, da smo duhovna bitja, ki nekaj časa preživimo v človeškem telesu.« (Barbara De Angelis)
Ko gre za ekonomijo, bi marsikdo še težje sprejel, da je tudi ekonomija lahko duhovna in sveta. Današnja ekonomija je pravzaprav pravo nasprotje tega, je globoko materialistična. A pomislimo, ekonomija vendar mora biti materialistična, saj se ukvarja z zadovoljevanjem osnovnih človeških potreb, zato to pa so potrebne materialne dobrine – hrana, oblačila, stanovanja, prevozna sredstva in še in še.
Pa vendar ni treba, da ekonomski sistem prežemajo tako imenovane materialistične vrednote, kot so sebičnost, tekmovalnost in samozadovoljstvo. Zakaj ekonomskega sistema ne bi prežemale sočutnost, poštenost, iskrenost in ljubezen, ki izvirajo iz duhovnega sveta. Torej nič ni narobe, če imamo dovolj, a naj toliko imajo tudi drugi. Prežemimo ekonomijo z ljubeznijo. Najdimo ravnovesje med materialnim in duhovnim.
Tudi na širši ravni je ekonomija lahko zelo duhovna, ko gre za reševanje milijonov ljudi iz bede, revščine in lakote. Po drugi svetovni vojni so ZDA pod vodstvom državnega sekretarja, generala Georgea Marshalla, za kar je kasneje prejel Nobelovo nagrado za mir (1953), izvedle izjemno človekoljubno dejanje: celotni evropski regiji so pomagale s 13 milijardami ameriških dolarjev (v današnji vrednosti je to približno 130 milijard evrov) predvsem v hrani, opremi in drugih izdelkih potrebnih za okrevanje od vojne porušene in izčrpane Evrope. Tako se je kontinent v le nekaj letih izkopal iz hude povojne krize. Koliko nepotrebnega trpljenja je bilo prihranjenega. Šele ko živimo v blaginji, lahko izražamo svoje (duhovne) potenciale.
George Marshall je v svojem znamenitem govoru na Harvardski univerzi, 5. junija 1947, med drugim dejal: »Naša politika ni usmerjena proti nobeni državi ali doktrini, ampak proti lakoti, revščini, obupu in kaosu. Njen namen mora biti usmerjen v oživitev ekonomije v svetu na način, ki bo vzpostavil takšne politične in ekonomske pogoje, ki bodo omogočili obstoj svobodnih institucij.«
Morda bi danes zares nujno potrebovali novi Marshallov načrt za rešitev obsežne globalne revščine in lakote. Koliko trpljenja bi prihranili, koliko potencialov bi »odklenili«. Sredstev imamo očitno več kot dovolj (pomislite samo, koliko denarja gre za oborožitev), ne pa tudi duhovnih vrednot. Na primer sočutja.
Greta – ni treba biti velika, da bi dosegla velike spremembe
»Mislila sem, da ne morem narediti velikih sprememb, ker sem premajhna.«
»Ko začnemo ukrepati, je upanje povsod. Torej namesto iskanja upanja, poiščite dejanja. Takrat in samo takrat bo prišlo upanje.« (Greta Thunburg)
Morda so največji duhovniki, svetniki, guruji današnjega časa okoljevarstveniki. Ščitijo naš najsvetejši tempelj, svetišče, katedralo – planet Zemljo. Brez nje ni nikakršnega razvoja, ne materialnega ne duhovnega. Okoljevarstveniki se ne zavzemajo samo za okolje, temveč v družbo vnašajo nove vrednote, ki so v temelju globoko duhovne: sočutje (do drugih živih bitij), (materialno) zmernost, (okoljsko) pravičnost, (okolje kot) skupno dobro itd.
Okoljski aktivisti, na čelu z mladimi, so na čelu globokih globalnih sprememb. Spodbujajo ekonomski razvoj v bolj zeleno in trajnostno smer. Spreminjajo politiko v bolj vključujočo, saj se za okolje z ramo ob rami borijo ljudje različnih ras, veroizpovedi, starosti, političnih prepričanj, tradicij, kultur, jezikov. Globalno okoljsko gibanje nas v praksi uči, da smo eno človeštvo, da živimo na enem planetu, ki je naš edini dom in za katerega moramo skupaj skrbeti. To je pomembna lekcija, ki se jo moramo naučiti tudi, ko rešujemo druge ključne probleme sveta: revščino, lakoto, migracije, ekonomske in politične krize.
Moja religija je delati dobro
»Moja država je svet in moja religija je delati dobro.« (Thomas Paine)
»Ni potrebe po templjih, ni potrebe po zapletenih filozofijah. Moji možgani in srce sta moja templja; moja filozofija je prijaznost.« (Dalajlama)
Vse je sveto
Vsak poklic oziroma dejavnost lahko opravljamo na dva glavna načina. Prvič, tako da zasledujemo le svojo korist in se ne menimo za posledice za druge in za okolje. Drugič, da poleg svoje koristi vselej upoštevamo tudi koristi drugih in okolja. Lahko smo sebični ali sočutni. Lahko tekmovalni ali sodelovalni. Manipulativni ali iskreni. Arogantni ali prijazni. Mi smo tisti, ki se odločamo, ali bomo izražali duhovne vrednote ali ne.
Vsak poklic, vsako delo je lahko dobro, sveto. Policist, celo vojak, bankir, novinar, direktor korporacije, politik itd. – njihovo delo je lahko bolj sveto kot duhovniško. Če delajo dobro, če pomagajo, če izboljšujejo svet.
Starogrški filozof Aristotel je v svojem delu Nikomahova etika zapisal, da je »končni smoter različnih oblik udejstvovanja vsekakor neko dobro, in sicer najvišje dobro.« Ob tem se lahko spomnimo zadnjih misli, ki jih je v svoji knjigi Bistvo sveta zapisal pokojni predsednik Drnovšek:
»Poleg miru mora biti še kaj, kar daje našemu življenju smisel!? Res je. Dobrota. Dobrota? Ustvarjati moramo dobro. To daje našemu življenju smisel. Torej mir in dobro? Mir in dobro.«
Mir in dobro. Sočutje in prijaznost. Pa karkoli že počnemo.
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov.
Tako tiskano kot tudi revijo v e obliki lahko kupite in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje.
Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli srečanja z vami.
Fotografije: osebni arhiv avtorja
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.