“Slovenki nagrada za najlepšo torto Neytiri”. “Slovenka s fantazijskimi tortami zmagala na mednarodnem tekmovanju”. “Slovenska slaščičarska umetnica osupnila svet” – to so nekateri izmed naslovov člankov slovenskih medijev, ki so oktobra prenesli novico o uspehu dekoraterke tort Eve Klinc, ki ustvarja pod vzdevkom Sugar Queen. Čeprav drži, da je njena zmagovalna 3D torta, ki je na Facebooku revije Cake Masters dobila največ všečkov, izjemno zanimiva, je njena življenjska zgodba še bolj.
Kot je pri ustvarjanju torte izjemno pomembna potrpežljivost, je prav to lastnost Eva kar nekaj časa ohranjala tudi pri iskanju poklica, ki bi jo izpolnil. “Po izobrazbi sem modna oblikovalka in moja umetniška duša vedno išče načine, da se izrazi.« Tako se je lotila že veliko različnih podvigov in priučila marsikatere spretnosti. Bila je odgovorna za odnose z javnostmi za glasbenike, učiteljica prakse slaščičarstva v Ljubljani, prevajala je risanke ter jih sinhronizirala. Imela je tudi svojo glasbeno skupino, pisala besedila za lastno glasbo, pa še kaj bi se našlo, je razložila Eva.
Doživim aha trenutek in fokus je tu
“Vsa ta leta mi je manjkal fokus, nekaj, v čemer se vidim vsak dan, vse življenje. Nekaj, kar bi združevalo vse moje strasti, me osrečevalo in nudilo prostor za napredek,” odgovarja Eva na vprašanje, kako se je začela ukvarjati z dekoraterstvom tort.
“Velika prelomnica v mojem življenju je bil trenutek, ko sem se zavedla, kaj sploh hočem v življenju. Na to odločitev je močno vplival “aha moment”. Doživela sem ga, ko sem na spletu videla torto, za katero sprva nisem mogla verjeti, da je torta. Odprlo mi je oči, da je res vse mogoče, tudi v svetu tort,” poudari Eva.
Vztrajnost vedno premaga nadarjenost
Eva je vse življenje rada pekla, to ji je bilo, kot pravi, položeno v zibelko. Njena mama je strastna ljubiteljica peke, prav tako njene sestre. Nacionalna poklicna kvalifikacija iz slaščičarstva ni zadovoljila njenih apetitov po znanju, posebej ne, kot pravi, če so v današnji dobi interneta sveže informacije in trendi v gastronomiji samo en klik stran.
Zato meni, da lahko tisti, ki so po naravi radovedni, vztrajni ter pridno delajo, dosežejo vse. “Obožujem pridobivanje znanja in napredek. Mislim, da je človek takrat najbolj živ. Talent in umetniška duša vedno prideta zelo prav in močno pospešita napredek, a moje prepričanje je, da vztrajnost premaga nadarjenost. Vztrajnost je tista, ki te pripelje do cilja, ne talent,“ razlaga Eva.
Ko je učenec pripravljen, pride tudi učitelj
Čeprav je imela ljubezen do peke, ročne spretnosti ter veliko volje do učenja, se dolga leta ni videla v tem poklicu, vsaj ne do prve on-line šole za dekoracijo tort. To je veja umetnosti, kjer je, kot pravi Eva, še ogromno prostora za raziskovanje. Aha moment, ki ga Eva omenja, je prišel z odločitvijo, da se vpiše v online šolo turškega, mednarodno uveljavljenega slaščičarja Serdarja Yenerja.
“Vsak dan sem dobesedno požirala znanje, ki ga je delil. Bila sem maratonska tekačica, ki čaka v nizkem štartu. Očitno učitelj res pride takrat, ko je učenec pripravljen. In bila sem pripravljena. Pred tem sem imela občutek, da sem obtičala v življenju. Vedela sem, da mora obstajati nekaj več. Prej je glas v moji glavi, kdo si, zakaj si tukaj, bil iz dneva v dan, iz leta v leto glasnejši. S to šolo in s prvimi rezultati sem nenadoma dobila občutek, da sem našla razlog svojega obstoja,“ pove Eva.
Kaj bi počela v življenju, če bi bilo vse mogoče?
Vse je mogoče – je kmalu postal Evin moto, in je začela orati ledino v tem poklicu. “Pri nas poklic dekorater/ka tort ne obstaja, ampak sem se pred petimi leti odločila, da me to ne bo ustavilo. Ko sem nehala razmišljati o navideznih omejitvah, ko sem se jih otresla, kot da sem razprla svoja krila,“ iskreno pove Eva. “Če bi bilo vse mogoče, kaj bi počel v življenju? – je vprašanje, ki se ga redko vprašamo. Tudi sama sem si ga postavila šele pred petimi leti. Iz lastne izkušnje verjamem, da se ni nikoli prepozno sinhronizirati s svojo notranjo zvezdo severnico in zaživeti življenja, ki ti je namenjeno,« je prepričana Eva.
»Namesto da iščemo odgovore za svojo nezadovoljstvo v zunanjem svetu, moramo najprej začeti pri sebi. Vprašajmo se raje, kaj naj pri sebi spremenimo, kakšne navade pridobimo, kakšno znanje, da bomo lahko živeli svoje življenje v vsem svojem potencialu. Potem se moramo spraviti na delo. Jaz osebno sem še vedno v fazi transformacije, ampak sem na dobri poti,« pristavi.
Uspeh ni nekaj, kar zadeneš na lotu
Kot kaže, naša sogovornica v zadnjih letih ni spremenila samo poklica, ampak tudi sebe in posledično svoje okolje. Meni, da je pomembno, s kakšnimi ljudmi si obkrožen, saj postaneš povprečje ljudi, s katerimi preživljaš čas. »Če želiš obdržati jekleno voljo in neomajno verjeti v svoje sanje, je zelo pomemba čustvena opora tvoje družbe.« Včasih jo je treba tudi zamenjati in poiskati ljudi, ki te inspirirajo, podpirajo in razumejo. »Zase lahko rečem, da moja družba ni bila vedno taka. A nov list je k meni pritegnil nove ljudi, ki vibrirajo kot vibriram jaz,« razloži Eva.
Uspeh torej ni nekaj, kar zadeneš kot dobitek na lotu, »uspeh je plod pridnega dela na sebi in svoji obrti, plod neomajne vere vase in v svoje sanje. Uspeh je rezultat,« še dodaja.
Sanjam na veliko
Ko najdemo za svoj obstoj nek večji namen, da s svojim delom prispevamo k boljšemu svetu, potem je to odličen vodnjak, iz katerega zajemaš moč in voljo za naprej, razlaga Eva in zato amaterskim kot profesionalnim slaščičarjem zadnje čase deli lastne sestavine za uspeh: inspiracijo, znanje ter podporo.
To je, kot sama pravi, njen majhen prispevek k boljšemu svetu. »Ljudje s celega sveta me kontaktirajo in sprašujejo, če bi jih lahko učila. Zato sanjam na veliko, predvsem pa si želim ravnovesja v svojem življenju. Dovolj časa zase, za družino in za svoje ustvarjanje. Sreča ni samo v uspehu na enem področju.« In vsekakor je namen sreče, da jo deliš in pomagaš tudi drugim. »Želim si živeti v svetu, v katerem živijo ljudje, ki čutijo notranjo izpolnjenost. Srečni ljudje so boljše mame, boljši očetje, bratje, sinovi, prijatelji, sodelavci. Če bi bil ves svet srečen, ne bi bilo potrebe po vojnah, lakoti, pomanjkanju,” na glas razmišlja umetnica Eva.
Če hočeš nekaj spremeniti, moraš iz svoje cone udobja
Še ena zanimiva zgodba je del Evinega življenja. Iskajoč spremembo sta se z možem leta 2016 preselila v Melbourne, Avstralijo.
“Mislim, da se vsi enkrat v svojih zrelih letih vprašamo, a je to to, kar si želim v življenju. A sem izpolnil svoj potencial? Ali bi lahko bilo moje življenje boljše? Ali sem srečen? Velika večina nas ne čuti popolnega zadovoljstva, tistega miru v duši. V nas je še toliko neizpetih pesmi, načrtov in obenem nas zadane dejstvo, da čas neusmiljeno beži. In na koncu poti ti verjetno ni žal ničesar, kar si storil, ampak vsega, česar nisi. Ta vprašanja so mi rojila po glavi in takrat sva z možem iskala nekaj, kar nama bo dalo nov zalet, zato sva sprejela drastično odločitev. Kaj pa drugega, na drugo stran sveta! Ironično: iskala sva srečo v zunanjem svetu, našla pa sva jo v sebi. Ko jo najdeš, je vseeno kje si, tega ti nihče ne more vzeti. Zato smo se vrnili nazaj v to zeleno deželo, kjer smo lahko blizu ljudem, ki jih imamo radi. S seboj sva prinesla sanje in nova zavedanja,” pravi Eva.
Vrnitev v Slovenijo ni poraz, prej osebna zmaga
“Vse, kar prinese napredek, rast, srečo, spoznanja je zmaga! V Avstraliji si lahko s pridnim delom zelo hitro finančno svoboden. A to ni svoboda, ki sva jo iskala,” pravi Eva in dodaja, da jo je po vrnitvi v Sloveniji čakalo še eno presenečenje.
Namesto da se je po vrnitvi vrgla v nove projekte, je dobila nepričakovano darilo. “Prišel je moj drugi otrok – sin Neo, kar pomeni »darilo« in »novo«. Prav ta otrok nikoli ni začuden, ko vidi kakšno mojo torto v podobi človeka ali njegovega najljubšega risanega lika. Odrašča v svetu, kjer ni navideznih omejitev, vsaj kar se tiče tort in glasbe. Ta misel, da je vse mogoče, če si nekaj želiš in na tem pridno delaš, je nekaj, kar bi želela vgraditi v DNK svoja dva otroka,” poudari Eva.
***
Jemo z očmi
“Čeprav je dekoraterstvo tort morda v Sloveniji neobičajen poklic, je v svetu to običajna praksa. Jemo z očmi, tako da je umetnost dekoracije in lepe prezentacije hrane prisotna že nekaj časa. Vsekakor je okus tisti, ki ne sme zaostajati za videzom, to je pomembno. Gre za celotno izkušnjo. Stavim, da če bi pred vami stali torti identičnega okusa, ena brez kakršnekoli dekoracije in ena čudovito okrašena, bi velika večina ljudi raje izbrala slednjo. Sicer niso vsi pripravljeni zanjo odšteti več denarja, a v dobi selfijev in družbenih omrežij ljudje radi ovekovečimo lepe stvari in je videz bolj pomemben kot kadarkoli prej,” je prepričana Eva.
***
Čar je na poti
Zgodba z zmagovalno 3D torto junaka iz filma Avatar se bere kot zgodba o uspehu. Eva pravi, da temu ni bilo vedno tako. “Vsaka zgodba o uspehu ima tudi drugo plat, ki se nanaša na odrekanje, dvome, padce in istočasno pogum, vztrajnost in vero, da je mogoče. Kaj ni tako? Če bi bilo preprosto in lahko, bi na svetu obstajale samo zgodbe o uspehih. In čar se dogaja ravno na tej poti, ko rasteš, dozorevaš, napreduješ, spoznavaš sebe in svet,” pravi Eva.
Kot sama pravi, je za uspeh bolj pomembno vse, čemur rečeš “ne”, kot čemur rečeš “ja”. “Osebno poskušam biti vsak dan čim bolj produktivna, se držati urnika, ki si ga zastavim, čim manj gledati poročila in vzdrževati dobro voljo. Kadar delaš zase in nad seboj nimaš šefa, je še bolj pomembno, da imaš delovne navade, si samoiniciativen in izpolniš zastavljene naloge. Nič na svetu ne spodkoplje lastne samozavesti in zadovoljstva bolj kot nakopičeni trenutki, ko si prelomil besedo, ki si jo dal samemu sebi,” zatrdi Eva.
***
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov
Foto: Sarah Panich, Photo editing Polona Kopač, Makeup & Hair Azra Alibegić, foto torte: Blayo San – YINEPU Photography
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.