Lansko Zlato nit, izbor najboljših zaposlovalcev v Sloveniji, je zaznamoval zanimiv presedan: med najboljše, ki jih določijo na podlagi merjenja zadovoljstva zaposlenih (80 % ocene) in poslovnih rezultatov, se je uvrstil Vrtec Idrija. Ker ne gre za gospodarsko organizacijo, med najboljših deset niso mogli, a so vseeno zbudili pozornost. Kaj se skriva v ozadju teh rezultatov, smo povprašali ravnateljico vrtca s 93 zaposlenimi (med njimi sta tudi dva moška vzgojitelja!), Nadjo Brence.
Od avgusta 2014, ko je postala direktorica, je stvari premaknila za eno stopničko, pravi, in cilja na občutne spremembe do konca svojega petletnega mandata. Veliko stvari počne intuitivno. Službe v javnem sektorju so precej varne, odpuščanja praktično ni, kar pomeni, da zavihaš rokave in poskušaš narediti kar največ s tistimi zaposlenimi, ki jih imaš. Ni lahko, saj se je odnos do dela, predvsem solidarnost in prevzemanje odgovornosti, precej poslabšal, pa tudi medsebojne pomoči je manj kot včasih.
Vrtec Idrija med najboljšimi zaposlovalci
Prepričana je, da je lasten zgled in delovanje z vzorom najboljši način za prenašanje vrednot in pozitivnih zgledov na otroke, ki so jim zaupani. Zato takšno kulturo razvijajo med zaposlenimi. V vrtcu imajo svojo vizijo: »Razvijamo prave vrednote, poudarjamo in spodbujamo ustvarjalnost ter sprejemamo različnost.« Oblikovali so jo postopno skupaj s starši, zaposlenimi in opazovanjem otrok, ki so v tej verigi najpomembnejši. Skupaj z družinami želijo razvijati kakovostno, ustvarjalno in raznoliko učno okolje.
»So stvari, s katerimi se trudimo biti drugačni od drugih. Med drugim je naša polna in brezpogojna skrb za vsakega otroka posebej, da jim zagotovimo lepo otroštvo in uspešno učenje. Za doseganje takšnih standardov gre zahvala vsem našim zaposlenim, ki nenehno spremljajo in uporabljajo najnovejša znanja na področju predšolske vzgoje. Zaposleni postopno spoznavajo svoje »notranje dogajanje«, kar je nujno potrebno za postavljanje poslanstva in vizije. Izkaže se, da največkrat ni lahko. S kakovostnim izobraževanjem vseh zaposlenih prihajamo do vidnih rezultatov na strokovnem področju, pa tudi pri komunikaciji med zaposlenimi in vodstvom.«
Ko ti sistem iz rok zbije vsa orodja, ko ni napredovanj, nagrad, si se prisiljen nasloniti na »mehke« pristope. Zaposlene motiviraš s pohvalo, sodelovanjem pri sprejemanju odločitev, upoštevanjem njihovega mnenja. Ravnateljica je preizkusila tudi delovanje s pozicije avtoritete in pravi, da se ne obnese. Ukazi ne delujejo, skupno iskanje rešitev pa.
»Ideje dobim na razne načine. Brez izobraževanja, poslušanja starejših, bolj izkušenih ravnateljic ne gre. Črpala sem najboljše od mojih mentoric vzgojiteljic, sedaj pa od kolegic ravnateljic. Veliko prinesejo izkušnje. Potrebno je tudi zavedanje, da nisi nezmotljiv, da nimaš vedno prav, da prisluhneš sogovorniku, imeti moraš lastne vrednote in odgovornost do zavoda.«
In še: »Motivira me vsako dobro opravljeno delo. Za vse to je potrebna vizija, razpršena odgovornost, kultura učenja, organizacijski pogoji, vodenje. Vsak ima znanje in spretnosti, ki jih lahko deli. Ponekod obstaja kultura, da je narobe, če narediš napako. Če zaposlenim ne pustim eksperimentirati, potem samo kopirajo. Navdihuje me, da so izvirni, ustvarjalni, da raziskujejo in razmišljajo izven okvirjev, iščejo nove primere dobrih praks. Predvsem pa izkoristim stvari, ki znotraj zavoda že obstajajo. Spremembe pridejo od znotraj.«
Fotografije: arhiv Vrtca Idrija
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.