inspire.me

avtor Polona Jakop 11. maja, 2017 0 komentarjev

Vse se je začelo, ko sem nekega navadnega dne začutila glas svoje intuicije. Držala sem knjigo, ki pravzaprav še to ni bila.

Bil je rokopis neznanega avtorja. Prijeten, zelo privlačen, a skromen moški, s katerim sem bila na kavi nekaj dni prej, mi je poklonil svojo stvaritev in šaljivo pripomnil, da če že nič drugega in če se med nama ne obnese, bo ta rokopis morda nekoč nekaj vreden – in tako bom imela od njega vsaj nekaj pozitivnega. Držala sem rokopis v roki in skozi mene je šel občutek, podoben elektriki.

Prevrtimo čas dobro leto naprej. Opravljala sem delo vzgojiteljice v majhnem vrtcu v idiličnem kraju na Pohorju. Kljub dobremu občutku ob skrbi za te malčke sem se osebno počutila, kot da sem obtičala v skoraj stoječem mlinu javne uprave. Ko so se tisti konec leta moji slabi občutki potrdili s tem, da so mi po enem letu obljubljanja polnega delovnega časa ponudili ponovno začasni, polovični delovni čas (kljub soglasnemu mnenju strokovnih komisij v prid meni in moji polni zaposlitvi), sem vedela, da je prišel kritični trenutek.

Ostati na majhnem, a varnem čolničku? Ali skočiti v morje in po mnogih avanturah priplavati do križarke čezoceanke, in videti svet?

Odločila sem se skočiti v morje. Ne grandiozno z ustanovitvijo podjetja; ne še. Ampak le proč od okolja, ki me je počasi, a vztrajno dušilo. Edine takratne možnosti so bile tržništvo, še posebej telefonsko. Po hitrem in uspešnem razgovoru sem že dnevno in uspešno čebljala v vodah neposrednega trženja. A porajati se je začel tipičen dvom. Sem ravnala pravilno? Zakaj sem tukaj? Kaj mi bo to znanje o klicnem centru in trženju pomagalo, če pa je bilo moje srce do sedaj pri vzgoji otrok …

Ponovno se je vključila moja intuicija. Tih majhen glasek, ki ga z lahkoto preslišiš ali utišaš, če nisi z ušesom pri stvari. Nabrala sem si vse to znanje o neposrednem trženju in občudovala sem vodjo, kako vodi ljudi in posel. Nenadoma me je zadelo kot strela.

Rokopis tistega postavnega moškega, ki je bil zdaj moj zaročenec, se je ponovno zasvetil v mojih mislih. Rodila se je ideja. Imam izdelek, v katerega neomajno verjamem. Imam partnerja, ki mi stoji ob strani in se mi bo pridružil v tej avanturi. Imam znanje in občutek za trženje. Morda pa vse to ni golo naključje. In ko se je pridružil še bratranec, sem vedela. To je to.

Začeli smo skromno, bojevali smo »krvave« bitke; med seboj in z zunanjim svetom. Bila sem jaz, bili smo trije, sedaj nas je 13. Občasno smo skoraj odnehali, a nekaj nevidnega nas je držalo skupaj. Tako smo skozi mnoge avanture, trdo delo, neprespane noči in čarobne trenutke, s solzami sreče prispeli na svojo poslovno ladjo, ki zdaj že skoraj dve leti pluje in ne potone. Leto in pol je ta čaroben rokopis, ki je postal roman »Živa Sila: Pakt med dobrim in zlim« čakal na svojega »brata«: slovensko basen »Bik, Medved in zmaj«.

Vsem, ki to berete, privoščim, da bi tudi vi, ki si to želite, odrinili na svoja pota in pisali svoje življenjske zgodbe. Mar ni najpomembnejše, da se ozreš na svoje življenje in rečeš: »Ni bilo zapravljeno, ampak pogumno živeto!«

Polona Jakop je 32-letna podjetnica, mamica krasne hčere, lastnica podjetja Sophiacall d.o.o., ki verjame v www.zivasila.si  in moč intuicije.

Fotografija: Denis Jakop