me.tuljev učinek

Danijela, navdihujoča strateginja za povezanost misli, besed in dejanj

by Eva Žunec 4. julija, 2023

Danijela Kocuvan je certificirana strateginja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj (DOTR). Zase pravi, da je neumorna operativka pa tudi motivatorka. Vedno je pripravljena na sodelovanje z iskrenimi in odprtimi ljudmi. Pri tem odkriva tako svoje, kot potenciale drugih ljudi. Veliko ji pomeni zdrav način življenja pa tudi empatija. Le na ta način, pravi, se lahko zgodi trajnostna in kakovostna sprememba v svetu, ki jo vsi potrebujemo.

Vabljeni v najin pogovor ob kavi:

Danijela, kako se predstaviš nekomu, ki ga želiš navdihniti, da prične vlagati v svoj osebni razvoj? Torej, kakšne so tvoje korenine in začetki, iz katerih izhajajo tvoja zanimanja, kakšni so tvoji dosežki, na katere si najbolj ponosna? In katera besedna zveza te najbolje opiše v danem trenutku oziroma te definira ter zakaj?

Danijela kot govornica na Agrobiznis konferenci 2017; foto: Jernej Lasić/arhiv časnika Finance

Že od nekdaj so mi bili pomembni odnosi, zato sem v srednji šoli razmišljala o študiju psihologije in sociologije. Vendar me je pot potem peljala čisto drugam in končala sem študij marketinga, nato pa še magistrski študij agrarne ekonomike. To dvoje sem si nato želela tudi povezati, in tako sem začela obiskovati razne posvete, pridobivati informacije, se mrežiti. In končno, dobila svojo priložnost; na razvojni agenciji so iskali osebo, ki bi v okviru enega projekta delala na področju prehranske samooskrbe za tri mesece. Tako sem spoznala različne deležnike iz tega področja na regionalni ravni in v meni je zrasel koncept, kaj želim zares početi. Občinam Zgornjega Podravja sem predstavila koncept skupnega projekta na področju prehranske samooskrbe, še posebej pa, kako pripeljati več lokalne hrane v javne ustanove v regiji. Zložilo se je, kot rečemo, s pravimi ljudmi na pravem mestu ob pravem času. S podporo razvojne agencije, občin, kmetijskega zavoda Maribor, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor sem dobila priložnost, da koncept na papirju preide v akcijski načrt za dosego željenih rezultatov. Pri tem so mi pomagale pretekle izkušnje in znanje iz gospodarstva, predvsem pa je bilo v pomoč tudi to, da sem sodelovalni tik človeka in se rada povezujem. Projekt je postal primer dobre prakse v Sloveniji, imela sem ga priložnost predstaviti tudi v Bruslju.

Odločila si se za pridobivanje certifikata Strateginja DO in TR pri inštitutu IRDO. Kaj tebi pomenita TR (op. ur. »trajnostni razvoj«) ter DO (op. ur. »družbena odgovornost«), kako ju dojemaš in kje na omenjenih področjih vidiš svoj doprinos?

Družbeno odgovornost vidim v prvi vrsti kot osebno odgovornost. Do sebe, družbe in okolja, v katerem živim. Kar počnem, želim, da je pozitivno in zato rada delim svoje izkušnje, znanje z drugimi. Transparentnost je ena izmed pomembnih vrlin oziroma prioritet, ki jo navezujem na ti dve definiciji, družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, saj z medsebojnim povezovanjem povečaš učinke oziroma omogočiš nadgradnjo znanja. Pri tem zelo cenim, če kdo tudi meni omogoči novo znanje, ki me pelje naprej. Nadalje, pomembni sta mi etičnost in morala pri odgovorni oziroma trajnostni potrošnji, ter povezovanje z deležniki z namenom obojestranske koristi.

Svoj doprinos vidim predvsem v tem, da projekte izvajam z veliko mero odgovornosti, da imajo izvedene aktivnosti in rezultati projektov čim večji družbeni učinek. Pri delu s študenti je moj motiv ne samo prenos znanj in izkušenj, temveč tudi, da jih navdihnem, motiviram, razumem, odkrivam njihove potenciale in bodoče poslovne priložnosti. Verjamem, da s takšnim pristopom posredno nadgradimo tudi sebe.

Sedaj pa se nam predstavi samo v okviru tvojega delovnega mesta – kaj bi o njem povedala osebi, ki je po poklicu manager delovne sreče? Ali v njem rasteš dolgoročno, vanj vpletaš trajnostni razvoj, kakšne možnosti implementacije družbene odgovornosti ti ponuja? In v splošnem, kako trajnosten in družbeno odgovoren je sektor, v katerem delaš?

Zaposlena sem na RRA Podravje – Maribor, kjer je vodstvo naklonjeno vpeljevanju trajnostnih pobud v agencijo. Moja vloga je pri tem, da vse aktivnosti vodimo sistematično, zato smo oblikovali strateški tim sodelavcem in si razdelili delo. Sama sem znanje o družbeni odgovornosti pridobivala na usposabljanju pri IRDO – Inštitutu za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj, ter postala certificirana Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja ter Strateginja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj.

V agenciji trenutno vodimo preko 50 projektov in vsak od njih ima v sebi nekaj družbeno koristnega. Cilj je, da o njih tudi jasno komuniciramo oziroma podamo konkretne učinke projektov, kaj smo s posameznimi delavnicami oziroma aktivnostmi izboljšali v širši skupnosti. In to me veseli, da ne odkljukamo samo projektnih ciljev, temveč delujemo s projekti dolgoročno in s sinergijskimi učinki.

V objemu narave na Kamniškem sedlu

Pomembno se mi zdi, da ljudje prepoznajo pozitivno vlogo regionalne razvojne agencije na tem območju, da smo dober vezni člen med raznolikimi deležniki, predstavljamo širše podporno okolje za podjetništvo.

Kot je razvidno iz tvojih kariernih korakov, ti izkušenj ne manjka. Pa najdeš čas za vpeljevanje trajnostnega razvoja tudi doma, morda med prijatelji? Si na kakšno prostočasno rutino ali aktivnost še posebej ponosna?

Svoj čas in energijo rada usmerjam v to, kar me zanima in želim narediti nekaj dobrega za širšo skupnost. Kolikor se le da, vpeljujem trajnostne navade vsakodnevno – imam svojo steklenico za vodo, zavestno skušam kupovati manj izdelkov v plastični embalaži (čeprav se je temu včasih praktično nemogoče izogniti). Absolutno doma ločujemo odpadke, kupujemo hrano lokalnega izvora, imam pa tudi svoj vrt in veliko kuhamo doma. V tem duhu spoštljivega odnosa do hrane vzgajam tudi otroke, sama nisem nek strašen potrošnik – kar je sicer povsem v nasprotju z mojim študijem (smeh). O trajnostnih praksah rada tudi kaj predebatiram v krogu prijateljev.

Včasih se svet zazdi siv, prenaporen ali pač samo nenavdihujoč … Kako napolniš svoje zaloge energije, kdo ali kaj te (vsakodnevno) navdihuje in zakaj?

Na kratko: šport, narava, branje knjig so moj motor. Delanje na vrtu, stik z zemljo pa mi predstavlja tudi svojevrstno meditacijo. Rada se ustavim ob kakšni misli, ki me mimogrede najde v dnevu in ostane z mano. Tudi kakšni znani citati, ki me v mladosti niso premaknili, zdaj sedejo na pravo mesto.

Zavedam se tudi, da ima vsak svojo pot in svoj način življenja. Zato se ni smiselno primerjat, četudi je to včasih neizbežno. Vendar se potem znam opomniti, da imam svoje vrednote, ki so moj temelj. Na ta način se vedno vrnem k sebi, vase in razumem, da so vse rešitve v meni. Všeč mi je, da življenja ne živim na avtopilotu, ampak zaznavam priložnosti na dnevni ravni in jih sprejemam kot povabila. In s tem, ko delujem, kjer sem, lahko spreminjam zadeve na bolje, rastem, imam vpliv.

Oriši nam še svojo vizijo za naprej – ali te v tem letu (2023) nagovarja kaj novega, drugačnega, …? Kaj želiš preizkusiti, morda dokončati, ali pri čem še bolj vztrajati?

Imam veliko idej, ki čakajo na realizacijo, ker okolje morda še ni pripravljeno oziroma iščem pravi trenutek, ki bo zložil zadeve skupaj. Sledim tudi prepričanju, da moraš imeti usmeritev, a obenem dopuščati dovolj prostora, da se stvari zgodijo same, spontano oziroma organsko.

V dobri družbi na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju

Ena od teh je zavedanje pomena prehranske samooskrbe. In po pandemiji je zadeva še toliko bolj aktualna. Želim si ekipo, s katero bi se dopolnjevala in bi lahko mojo prvotno idejo, s katero sem začela to profesionalno pot, tudi ustrezno nadgradila. Razpon med zanimanjem in dejanskim korakom aktivacije je ključen, da se odločimo in realiziramo, kar želimo. Poskušam krajšati te razdalje, da premaknem sebe, brez izgovorov. Obenem pa zaupam tudi procesu intuicije, da me popelje naprej.

Kako si predstavljaš mesto Maribor čez 10 let v luči trajnosti kot vodja projektov na Razvojni mariborski agenciji?

Maribor želim občutit zeleno in povezano na vseh področjih, celovito, motivirano.

In za zaključek še tole: kaj je vprašanje in/ali problem, o katerem te nihče ni nikoli vprašal pa si želiš, da bi o njem lahko podala mnenje oziroma rešitev?

Želim si, da bi ljudje medsebojno komunicirali več in na boljši ravni. S tem bi rešili ogromno. Pa tudi, da se ne zavedamo v zadostni meri, kako so misli, besede in dejanja povezana. Da je pomembna usklajenost ravni, naše sobivanje tako z ljudmi, kot naravo in da je potrebno izhajati iz tega, kar imamo in iz tega narediti najbolje, kar v danem trenutku zmoremo.

Vsekakor odlična kavica, pa ne zaradi vsebine v šalici 😉

Danijela, najlepša hvala za deljenje misli in tvojo pozitivno naravnanost, ki bo gotovo v navdih še marsikomu. Upam, da predvsem pri odločanju za nove izzive.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: osebni arhiv sogovornice in kot navedeno ob fotografijah