Letošnje poletje v Mostarju sem doživela, kot bi se po dolgem času končno vrnila domov, v srce. Mesto sonca me je nežno sprejelo v smaragdno zelen objem doline reke Neretve. Za to, da se je običajni turistični obisk preobrazil v globoko in izjemno doživetje prelepega kraja, časa in prostora ter tudi kulture, tradicije in zgodovine, je v največji meri odgovoren Demond, profesor zgodovine iz Mostarja in naš vodič.
Mostarec kot ladja z dolgo verigo in fiksnim sidrom.
Sicer rojen v Čapljini, 20 km od Jadranskega morja, se je Demond z družino zelo zgodaj preselil v Mostar, kjer živi še danes in, kjer bo, kot pravi, tudi ostal. Zgodovinar ostaja zavezan humski zemlji, koreninam in preprostem življenju v mestu sonca. Ko sem ga vprašala, kako je biti mostarec, je uporabil prispodobo ladje z zelo dolgo verigo, ki ji omogoči, da kdaj tudi izpluje iz svojega prelepega pristana, vendar jo fiksno sidro nikoli zares ne spusti. To sidro je Mostar, ki fiksira Mostarce, če ne fizično, potem v duhu. Demond priložnosti za odhod iz Mostarja v iskanju »boljšega« življenja, kjerkoli je že to, nikoli ni obžaloval. Mostar je zanj preprosto nostalgija duše, ki ga oblikuje v Mostarca, kakršen je.
Humska zemlja in Hercegovina.
Demond na ranču
Demond zase pove, da je Humljan prej kot Hercegovec. Ker sem prvič slišala za Humljane, me je zelo zanimala razlaga profesorja zgodovine. Povedal mi je, da se Humska zemlja izvorno omenja že v 10. stoletju v delu Konstantina VII. Porfirogeneta, bizantinskega cesarja, ki je bil bolj poznan kot pisatelj in zgodovinar. Hercegovina pa je dobila ime po vojvodi Hercegu Stjepanu Vukčiću Kosači iz 14. stoletja, katerega posesti so se raztezale od Lima in Drine do Neretve v Dalmaciji in Imotskega v Hrvaški.
Sicer pa izraz Humska zemlja izhaja iz toponima hum, humka ali umka, ki predstavlja umetne gomile zemlje, tudi grobove pomembne za lokalno prebivalstvo. Največ jih je iz obdobja antike. Omenjeni toponim je mogoče srečati povsod po Balkanu. Humska zemlja (današnja Hercegovina) je tako izvorno dobila ime po hribu Hum, ki se nahaja nad izvorom reke Bune.
Ljubezen do zgodovine.
Demond je ljubezen do zgodovine podedoval od obeh svojih babic. Čeprav je eno izgubil v zgodnjem otroštvu, pri osmih letih, je imel priložnost vzljubiti zgodovino s svojo drugo babico, ki mu je do konca svojih dni pripovedovala zgodbe iz starih časov; od tega, kako težko in surovo življenje je bilo včasih, v kakšnih razmerah, in kako so ljudje takrat živeli, pa vse do druge svetovne vojne in časa suš, ko je komaj prehranjevala svojo družino. Če ne bi bilo rek, še posebej Neretve, bi bila Hercegovina prava puščava. Z zgodbami sta babici nevede vzgojili zgodovinarja v Demondu, ki ga danes najbolj od vsega zanima srednjeveška Bosna, obdobje Osmanskega in Avstro-Ogrskega cesarstva.
Mesto sonca in močnih vetrov.
Božanski vrt, kot Demond rad poimenuje Mostar, je v tem mikro prostoru prepoln rek in drugih naravnih lepot. To je mesto s preko 300 sončnih dni v letu. Zato je Mostar MESTO SONCA. V času zime, ko večinoma pada dež in piha močen veter, so Mostarci malo bolj lenobni in bolj in v »easy«. Takoj ko se pojavi sonce, pa se Mostarci prebudijo. Več kot je sonca, bolj so aktivni. Tudi do 50°C poleti jih ne moti pri tem, da veliko delajo, se družijo in uživajo življenje. V tem času Mostarci najbolj delajo zato, da si potem privoščijo miren zimski počitek z več lenobnih dni. To je njihov mediteranski ritem življenja …
Želite obiskati Mostar? Vabimo …
Foto: osebni arhiv
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če iščete drugačne pristope k življenju, delovanju, bomo veseli vašega kontakta.
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.