Več kot 15 let je minilo, ko sva se s prijateljico (na poti iz Savudrije za Sarajevo, v moj rojstni kraj) ustavili v Mostarju in obstali v brezčasni lepoti »mesta sonca«, ki leži v objemu smaragdno zelene Neretve. Takrat sva se zaobljubili, da prideva nazaj!
Najin krajši postanek v Mostarju se je prelevil v večurno potepanje po kamnitih ulicah in občudovanje mostarskih »dućana« (trgovine v starem delu mesta), »bazarđana« (trgovcev), srčnih, odprtih ljudi in prelepe reke. V prijetnem popoldanskem dnevu sva šli za »ušesi«, ki so strigle po čarobnem odmevu petja in glasbe iz skritih kotičkov tlakovanega mesta. Nemogoče je bilo nasititi lakoto po tej živosti v nekajurnem postanku, zato sva zaobljubo, da prideva nazaj, vklesali globoko v srce. Zdi se, da je preteklo stoletje, preden so se zvezde postavile tako, da se vrnem v Mostar.
Pred Mostarjem pa se je zgodilo moje Sarajevo …
Sarajevo: Mesto korenin in živa legenda!
Letos poleti sem se v Sarajevu, na zadnji dan »Sarajevo film festivala«, sredi družinskega dopusta, dobila s prijateljem Tonijem, shruti pevcem iz Globočic pri Brežicah (op. a. shruti je enostaven harmonij, ki pevcu omogoča intuitivno petje.) Toni Ivanšek – Aloar je prišel iz Slovenije, jaz pa s Pelješca. Na(ključ)je je želelo, da je bil ravno ta dan, zaradi zaključka festivala, napovedan največji žur v mestu. In res je bil. Največji žur, ki sem ga kadarkoli doživela.
Mesto se je spremenilo v ritmično prizorišče plesa, druženja in čiste radosti, kar lahko pričara samo »sarajevska raja«! To noč smo zlezli iz svojih kletk in zatresli cel planet v plesu povezanega Življenja. Prvič po vojni sem doživela Sarajevo, moje Sarajevo, tako, kot se ga spomnim. Zdaj vem, da bo legenda o Sarajevu preživela zob časa in nas bo še dolgo navdihovala.
Od »norega« načrta do popolne izkušnje
Po nekajdnevnem postanku v Sarajevu, med katerim sem izpolnila obljubo in Toniju razkazala mesto s perspektive domačinke, sva se za tri dni nameravala odpraviti proti Mostarju ter obiskati Blagaj, Počitelj, Međugorje, slap Kravice ter celo za en dan skočiti na Pelješac, ker je zdaj odprt Pelješki most, pa se hitro pride 😊 Naivno sva mislila, da nama bo ta nori plan uspel.
Sestrična, pri kateri med obiskom v Sarajevu preživim največ časa, naju je k sreči, noč pred odhodom, povezala s prijateljem iz Mostarja, profesorjem zgodovine na Srednji elektrotehnični šoli. Demond, naš zgodovinar in Humljan, kot se najraje predstavi, nam je v treh dneh omogočil popolno doživetje mesta, prostora, ljudi in kulture.
(Humska zemlja je staro ime za Hercegovino, ki izhaja iz leta 1326, ko je postala del Bosanskega kraljestva.)
Namestitev kot baza udobja v »coni neudobja«
Apartma, ki naju je čakal na hribčku nad starim delom mesta, s prelepim razgledom v dolino in Hum, Brkanovo brdo, Fortico ter druge okoliške hribe, je bil najboljša možna namestitev, za katero je poskrbel naš domačin Demond. Zaradi odlične akustike prostora, sva s Tonijem lahko neskončno uživala v mešanici svetih zvokov, ki so prihajali iz doline. Tudi 10-minutni sprehod po hribčku navzdol do mesta je bilo svojevrstno doživetje, saj sva drsela po zlizani tlakovani ulici, po kateri so se, tu pa tam, vozili avti. Nikakor mi ni bilo jasno, kako jim to uspeva.
Ob tem se vedno spomnim vožnje avta po Sarajevu in takoj dobim potne roke. Voziti avto po mestu in ulicah, ki se vzpenjajo strmo navzgor v še ožje enosmerne ulice z nemogočimi ovinki, ki sem jih večkrat zvozila šele v drugem poskusu, je zelo vznemirljiva izkušnja, ki sem ji vendarle bila kos. Kot je rekla moja prijateljica: »Mogoče si ti šla iz Sarajeva, ampak Sarajevo nikoli ni šlo iz tebe. Imaš to …«
Srce Mostarja so srčni ljudje
Mirela in most v Mostarju, 2022
Demond naju je popeljal v samo srce Mostarja, med ljudi. Ko smo se sprehajali po starem delu mesta, kjer ima naš zgodovinar »dućan« z nakitom in s spominki, sem ves čas občudovala njegovo interakcijo z drugimi trgovci, ki so sedeli pred svojimi trgovinami, kadili tobak in se pogovarjali s turisti. Nekaj starodavnega in duhovno pristnega sem začutila v tem preprostem in obenem tako živem stiku tamkajšnjih ljudi, ki vsak pogovor zaključijo s sveto mantro Bosne in Hercegovine:
»Naj ti Bog da zdravje in srečo!«
V starem delu mesta smo, pri Demondovem prijatelju in bivšem učence Alenu – Bebi, sedeli na terasi čudovitega hostla »Hostel Backpackers«, kjer sva najprej lahko začutila utrip Mostarja in preizkušala domači sok materine dušice, ki ga je pripravila mama Sabina – ženska, ki jemlje dih. Alen, njen sin, nas je vmes razvajal z odlično glasbo in zanimivimi mostarskimi zgodbami.
»God is a DJ!«
Drug dan sva s Tonijem preživela na obali Neretve v občudovanju skokov s starega mostu, po katerem je mesto dobilo ime. Potekale so priprave na »Red Bull« skoke, ki sva jih žal zamudila, ker sva dan pred tem morala že nazaj v Sarajevo. Celotno dogajanje sva spremljala ob prijetni glasbi, ki je odmevala iz sosednjih lokalov in ravno pravi trenutek, na vrhuncu dneva, sva jo slišala, se spogledala in od srca na glas nasmejala. Bila je to pesem, »God is a DJ!«😊.
Blagaj: Izvir Bune in tekija
Komaj smo čakali na dan, ko naj bi z našim zgodovinarjem obiskali Blagaj, izvir reke Bune in tekijo (islamsko versko stavbo, v kateri so se zbirali, stanovali in opravljali svoje verske obrede derviši – sufiji). Blagaj je staro mesto iz časa Rimskega cesarstva. Takrat to ni bilo mesto, temveč utrdba, sčasoma pa se je razvil pravi biser Hercegovine. Največjo pozornost v Blagaju pritegne izvir reke Bune, na katerem se nahaja najbolj misteriozna zgradba, tekija.
Izvir reke Bune je eden izmed največjih in najlepših izvirov v Evropi in verjetno najboljši primer podzemne kraške reke. Buna izvira iz pečine, izpod skale, visoke 200 metrov, in ustvarja čudovito mešanico temno modre in smaragdno zelene reke, ki teče še devet kilometrov proti zahodu ter se zliva v Neretvo, v bližini sela Buna. Tekija u Blagaju je pripadala raznim derviškim redom. Danes jo vodi namestnik šejha nakšibendijskega reda, kateremu je pripadal tudi Rumi, perzijski pesnik iz 13. stoletja.
Legenda o tekiji v Blagaju: Kako je derviš Salih ubil strašnega zmaja
V ljudskem izročilu obstaja več legend o nastanku tekije, ki je osnovana kmalu po prevladi Osmanov leta 1446. Ena izmed legend pripoveduje zgodbo o pečini, kjer je živel Zmaj, kateremu so tamkajšnji prebivalci vsako leto žrtvovali mlado dekle.
Nekega leta je na vrsto prišla Milica, hči Hercega Stjepana, ki je bila tokrat izbrana za žrtvovanje. Ko so jo peljali na skalo, kjer naj bi jo prepustili na milost in nemilost Zmaju, je v Blagaj prispel pobožen derviš Salih iz Sirije. Ko je zagledal Milico, se je vsa ljubezen sveta zlila v njegovo srce, zato se je odločil rešiti jo okrutnega Zmaja. Dobil je moč, kakršne običajni ljudi nikoli ne občutijo.
Boj derviša Saliha in Zmaja je bil strašen in neenakopraven; skale so pokale in padale okoli njiju. A vendar je Derviš Salih premagal zmaja. Nihče ni bil tako srečen kot Herceg Stjepan. V znak hvaležnosti, ker je rešil njegovo hči Milico in osvobodil prebivalce prinašanja žrtev, je Stjepan svojo hči Milico predal Salihu za ženo. V želji, da še bolj srčno izrazi hvaležnost, je Herceg Stjepan na tem nedostopnem mestu zgradil tekijo kot doto hčerki Milici in dervišu Salihu, kjer sta živela v sreči še mnoga leta.
Duhovna poroka s Humsko zemljo
V Blagaju, tam na izviru reke Bune ob tekiji, sem tudi sama doživela močno iniciacijo in neke vrste duhovno poroko s Humsko zemljo. Potovanje za dušo, ki kliče po Balkanu, srčnih ljudeh in človeški dobroti, je nama s Tonijem pričaralo najboljšo možno izkušnjo, ki ju želiva deliti z drugimi.
Mostar je mesto, kjer se počutiš dobrodošlega in sprejetega. Srčnost domačinov je nalezljiva. So popolno ogledalo vsem nam, ki v hitrem tempu življenja izgubimo kompas in pozabimo, kaj je v življenju zares vredno živeti.
Najlepše stvari se zgodijo izven »cone udobja«!
Celostno izkušnjo tega transformativnega potovanja, si s Tonijem želiva deliti naprej, zato v sodelovanju s srčnimi Mostarci že organiziramo prvo izkustveno potovanje v Mostar.
Vabljeni na 4 dnevno mediteransko pustolovščino in praznovanje
Novega leta v Mostarju!
KDAJ: Od petka, 30.12.2022 do ponedeljka, 2.1.2023
Za več informacij o »Mostarski karavani sreče« pišite na:
mirela@izbranozmirelo.si in toni.aloar@gmail.com
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če iščete drugačne pristope k življenju, delovanju, bomo veseli vašega kontakta.
Mirela in Toni
Foto: osebni arhiv avtorice prispevka
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.