vodi.me

I feel SLOVEnia, I feel World of Synergy – Čutim Slovenijo, čutim svet sinergij

avtor Sonja Klopčič 9. maja, 2019 0 komentarjev

V marcu se je v Sloveniji na našo pobudo dogodil WoS – World of Synergy, svet sinergij. Čutim, da je WoS veliko več kot ekipa, ki jo je soustvarila. Je zametek platforme novih pristopov za prihodnost človeštva. Verjamem, da bomo globino in pomen te konference še bolj spoznali čez čas, kot je v nagovoru dejala evropska komisarka Violeta Bulc. A nekaj zagotovo vem že zdaj: s to konferenco je Slovenija pokazala, kaj lahko ponudimo svetu: vodenje z energijo ljubezni.

Začelo se je pred dvema letoma

Na 9. maj 2017, dan Evrope, je osem žensk iz Slovenije na drugem Women Economic Forumu (WEF) v Indiji samoiniciativno predstavilo Slovenijo. Za rdečo nit smo izbrale dejstvo, da je Slovenija po podatkih World Economic Foruma uvrščena med prvih 10 držav v svetu po enakopravnosti med spoloma. Predstavile smo, kakšna infrastruktura podpira to uvrstitev, od enoletnega porodniškega dopusta, odličnih vrtcev, domov za ostarele, do mentorskih programov. Seveda pa smo preko svojih osebnih zgodb delile tudi področja, kjer imamo še izzive in priložnosti za izboljšave. Naše zgodbe so zanimale tako vzhodni kot zahodni svet. Združujemo namreč veliko elementov, ki jih drugje pogrešajo in se morajo zanje še boriti. Povezovanje različnosti je bil močan katalizator sprememb tudi za nas.

Zavedale smo se zahtevne naloge, da duh povezanosti in sodelovanja obdržimo in razvijamo tudi v Sloveniji. Imele smo močno željo, da edinstveno doživetje in vzdušje konference prenesemo v naš prostor. Hkrati pa smo želele Slovenijo pozicionirati kot svetilnik, kot državo, od katere se lahko drugi kaj naučijo. Zato smo še utrdile zavezo, o kateri smo razmišljale že v Indiji, da bi organizirale regionalno konferenco v Sloveniji.

Mala terasa in spodaj Ljubljana, pomanjšana … omogoči preskok zavesti

24. maja 2017 smo povabile zainteresirano javnost na srečanje v 10. nadstropje Nebotičnika v Ljubljani. Odprto smo delile naše vtise in izkušnje iz Indije v čudoviti družbi z radovednimi udeleženkami in udeleženci pogovora. Skupaj smo ozavestili, da smo v Sloveniji zgradili dobro infrastrukturo, ki mogoča pogoje za enake možnosti moških in žensk. Lahko smo ponosni na to in nihče, ne posameznik, ne ženske in ne moški, si ne more lastiti zaslug za to. Infrastrukturo smo zgradili kot skupnost.

Pri gradnji skupnosti je potrebno medsebojno podpiranje, spodbujanje, usmerjenost k skupnemu cilju in pripravljenost, da moraš včasih kot posameznik stopiti kakšen korak nazaj. S tem omogočiš, da pride v ospredje talent nekoga drugega ter zato celoten tim naredi velik skok naprej.

Vsak ima svoje edinstvene talente in ko drug drugega jemljemo kot dopolnitev in ne kot konkurenco, lahko naredimo preboje. Mislim, da se je v tem smislu 24. maja 2017 v 10. nadstropju ljubljanskega Nebotičnika zgodil preskok zavesti. Začeli smo bolj razmišljati kot skupnost. Tam ni tako pomembno, kdo je pod žarometi, saj šteje to, kar dosežemo dobrega za vse.

Včasih je dobro pustiti, da kaj zgori

Z veliko vnemo smo sprožile priprave na slovenski Women Economic Forum s kratico WEF SI. Sčasoma smo v timu zaradi različnih vzrokov ostale samo še tri, proces pa kar ni in ni hotel steči. Nekaj časa smo trojica žensk vztrajale, a novembra 2017 smo si odkrito priznale, da zgodbe WEF SI ne bomo mogle izpeljati. Odgovorno smo jo zaključile in o tem obvestile vse deležnike, s katerimi smo do tedaj stopile v stik.

Sama sem bila se tem zadovoljna, saj sem globoko v sebi vedela, da ideja potrebuje še veliko čiščenja in kristaliziranja, motila pa me je tudi navezava na indijsko konferenco. Močno sem čutila, da ima Slovenija svojo močno zgodbo, ki jo lahko pove svetu. Trdno sem bila prepričana, da bo napočil čas zanjo, nisem pa želela z glavo skozi zid, temveč sem se prepustila toku.

Rodi se svet sinergij

Andreja Cepuš, pobudnica potovanja na WEF v Indijo, pa je vrtala naprej. V začetku januarja 2018 me je poklicala z idejo, da bi izvedbo konference prevzela Nika Močnik. Obe sva čutili, da so potrebni drugačni temelji. Strinjali sva se s tem, da ni potrebna povezava z Indijo. Želeli sva, da bo konferenca izvorno slovenska. Med tem pogovorom je šel skozi mene močan tok mravljincev in vedela sem, da smo zdaj na pravi poti. Kmalu smo se vse tri začele dobivati in snovati edinstveno konferenco, za katero pa smo že takoj vedele, da bo mednarodna. Na našem skype srečanju 16. januarja 2018 je dobila tudi ime: World of Synergy.

Z  Andrejo sva se iskreno pogovarjali o tem, da je potrebno poudariti komplementarnost, povezovanje ženske in moške energije, da moramo konferenco organizirati za oba spola.

Na čudovit sončen dan lanskega februarja, prav na Valentinovo in pepelnično sredo, ko je bila narava odeta v snežno belino, smo se vse tri, Andreja, Nika in jaz, odpravile na prvi ogled lokacije. Takrat sem še bolj začutila, kako je bilo potrebno, da je ideja o konferenci, ki je nastala na Women Economic Forumu v Indiji, zagorela, izgorela in se spremenila v pepel. Iz njega je lahko potem zrasla izvirna slovenska konferenca World of Synergy. 

Nosilna tema leta: Inclusive leadership

Skladno z idejo vse-vključujočega voditeljstva smo se odločili, da višina kotizacije ne sme biti ovira za nikogar. Zato smo takoj na začetku računali na močno podporo sponzorjev pri izvedbi konference. Seveda smo si tudi porazdelili delo: Andreja je prevzela odgovornost za programski del konference, Nika za organizacijski del, jaz pa za pridobivanje sponzorjev.

V pogovorih s sponzorji mi je pomagala prepoznanost po tem, da v prostor vnašam nove pristope. Sponzorji so verjeli v konferenco, ker sem vanjo močno verjela tudi sama. Jaz sem močno verjela vanjo, ker sem čutila močno zavzetost Andreje in Nike ter celotne ekipe, ki se je vztrajno širila. Vsi smo bili iskreno hvaležni za vsako podporo, ki smo jo dobili.

Entuziasti z močno energijo

Pred začetkom konference je hotel prežemala navdušujoča energija, ki je vladala v ekipi entuziastov. Fasilitatorji Andreja, Ina, Matej in Marjeta so bili izjemno sinhronizirani, saj so se že dalj časa pripravljali na konferenco. Za sinhronizacijo tima prostovoljcev, ki so prevzeli organizacijska opravila na dogodku samem, je že pred konferenco odlično poskrbela Nika. V Podčetrtku pa smo se prvič srečali vsi. V dvorani, ki jo je bilo potrebno pripraviti za ognjeno otvoritev, smo se posedli v veličasten skupen krog.

Po začetnih predstavitvah smo se skupno meditacijo uskladili med sabo in s prostorom. S tem smo vzpostavili tako močno usklajenost in povezanost tima, da je noben nepričakovan dogodek ni omajal.

Že sama otvoritev konference z izjemno plesalko z ognjem na travi pred hotelom je napovedala, da bo ta konferenca resnično edinstvena, bistveno drugačna od drugih. Ko so si gostje morali sami postaviti sedež v dvorani, kjer jih je objela neopisljivo izrazna glasba kolumbijskega bas kitarista, je bil občutek nečesa novega še bolj prisoten. Kot udeleženka sem uživala v dinamični predstavitvi fasilitatorjev. Ti so potek konference prikazali s štirimi elementi: ognjem, ki zaneti idejo, zrakom, ki jo ponese naokrog, vodo, ki poskrbi za ravnovesje, in zemljo, ki da rodno osnovo za rast ideje.

Globoka hvaležnost za doživeto sinergijo

Naslednje jutro je ekipa entuziastov začela s krogom v dvorani in pripravo za konferenčni dan. Spet sem občutila globoko hvaležnost za njihov prispevek k uspehu konference. Fasilitatorka Ina Kukovič Borovnik je prvi, ognjeni, del konference izpeljala vrhunsko. Sproščeno, nasmejano in tudi spontano brez besed odziva na izredne močne misli o zrcaljenju drug drugega, ki jih je izrekel Juan Garcia Herreros. V nas vseh so naredile tako izjemen vtis, da je bila potrebna samo še tišina. In Ina je to znala začutiti ter spoštovati.

Ko smo objavili razpis za prostovoljce, sem bila prepričana, da se bodo javili študentje, zdaj pa smo v ekipi poleg študentov imeli osebe, ki imajo svoja podjetja, in so si vzeli čas, da podprejo ta izjemni dogodek.

Imeli smo zvočno fasilitatorko Tjašo Cepuš, imeli smo grafično fasilitatorko Alenko Oblak, in imeli smo udeležence, ki so se dejavno in zavzeto vključevali v vse aktivnosti. Ko sem vse to opazovala, sem se počutila blaženo. Sinergija, ki je vladala v prostoru, nas je vse ponesla v izkušnjo, kaj vse je možno, če se odpremo in sodelujejo tako, da podpiramo drug drugega. Vedela sem, da bo ta izkušnja ostala z nami za vedno. Vedela sem, da  si bomo prizadevali, da jo ponovno doživljamo. Udeležencem konference pa smo dali prav to možnost, saj smo jih opremili z orodji in pristopi, s katerimi lahko vključujemo vse in soustvarjamo v sinergiji.

Preliv v novo civilizacijo

Evropska komisarka Violeta Bulc, ki ji je pljučnica preprečila druženje z nami, nam je v drugem delu konference poslala svoj video nagovor, ki nas je ponesel še višje. Dejala je: »Eno, dvoje, troje… Jaz, midva, trojnost… Samo če sem jaz, sva tudi midva in smo znova trije. Skozi te vezi in elemente se gradi mreža, ki za svoj obstoj ne potrebuje hierarhij. Napajajo jo trdne povezave, odnosi, moči vozlišč in moč mene, tebe, naju… Smo na prelivu v novo civilizacijo, ki prvič prihaja iz globalne zavesti planeta Zemlja. Vem, da ste udeleženci konference to že prebudili v sebi.«

Petkova večerna pot čutov, ko smo na več različnih načinov izkusili zvok, preko boksa in s plesanjem tanga doživeli dotik, z vdihovanjem naravnih dišav preizkušali svoj voh in se predali meditaciji, je vsemu slišanemu dodala še nove razsežnosti. Še pozno v noč sem radostno vznemirjena premlevala o svojih občutkih.

Vodenje z ljubeznijo

Sobotni dopoldanski del je bil v znamenju ravnovesja. Po navdušujočem govoru Novozelandca Jonathana Cava, ki v tistem trenutku še ni vedel za strelski pohod v Christchurchu, nas je nepričakovano obiskal minister za gospodarstvo. Matej Delakorda, ki je skupaj z Andrejo fasilitiral ta del konference, se je tudi ob tem vrhunsko znašel. Ministru je dal imenitne iztočnice za pozdrav. Za tuje udeležence je bilo skoraj nepredstavljivo, da se lahko minister brez protokola na tako prisrčen način vključi v tok konference.

AEIOU – aroha je maorska beseda, ki pomeni ljubezen. Eb je majevska beseda, ki pomeni pot, ki nas povezuje. Ikigaj je japonska beseda, ki pomeni življenje s smislom. Oikos je grška beseda, ki pomeni skrb za gospodinjstvo in ubuntu je afriška beseda, ki pomeni človečnost.

Kot govornica sem bila umeščena v zadnji del konference, v element zemlja. Fasilitatorka Marjeta Novak me je predstavila kot osebo, ki je dala na voljo vse svoje povezave in mreže, da se je ta konferenca lahko zgodila.  Sama pa sem želela na tej konferenci predstaviti svoje potovanje do vodenja iz ljubezni, ki ga simbolizira AEIOU voditeljstva. AEIOU je akronim petih močnih pojmov, ki vsebujejo brezčasne modrosti staroselcev s petih celin. Zame predstavlja pet dimenzij ozaveščenega voditeljstva, ki je potrebno za prihodnost človeštva.

Na robu solza

Pred zaključkom konference so imeli udeleženci možnost predstaviti svojo idejo in povabiti druge udeležence, da jim pomagajo odkriti, kateri njihov ‘Zakaj?’ se skriva za idejo ter prispevajo svoje predloge, ki bodo pomagali pri realizaciji ideje. Javilo se je kar 14 udeležencev, med njimi tudi govorec Gregor Deleja, ki je želel razdelati idejo o trajnostnem poslovnem modelu, ki bi omogočil vsakoletno izvedbo konference World of Synergy. Ta ideja je bila zame še ena potrditev, da je konferenca presegla mnoga pričakovanja.

Od tedaj naprej sem bila na robu solza. To so bile solze sreče, ki so sproščale in raztapljale vse skrbi, ki sem jih imela v zvezi s konferenco, odplaknile ves adrenalin.

Lahko sem se poponoma predala uživanju ob slovesnem zaključku. Navdušilo me je, ko sem videla, kako srčno so udeleženci zaploskali tudi vsem sponzorjem konference. To je bilo še nekaj, česar nisem doživela nikoli prej. Konferenco smo zaključili s plesom, ki so ga spodbudili naši srčni prostovoljci. Tako smo na najlepši način vse štiri elemente povezali in jih predali v eter … naj se zgodi vodenje z ljubeznijo.

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d.o.o.

Foto: Eventnika/Siniša Kanižaj in Barbara Reya