To poletje se je marsikdo po dolgem času srečal v živo s svojimi prijatelji, znanci iz tujine. V postkorona času (čeprav se še vedno ujamemo, da pred vhodom v trgovino preverjamo, ali imamo pri sebi masko) lažje dihamo. To velja tudi za našega sogovornika Srđo Zekovića, kateremu se je zaradi boja z levkemijo obdobje izolacije v pred- in v koronskom času – vse skupaj zavleklo na štiri leta in pol.
Presaditev kostnega mozga mu je po dolgih letih zdravljenja rešila življenje, zaradi korone je vseeno moral za še nekaj časa (let!) ostati v izolaciji. To poletje uživa v tistemu kar ima najraje – hribolazenju.
Hribi velika ljubezen
Cascades Mountains, Washington State
Srđa je rojen v Nikšiću, v Črni gori, mestu, ki je obkroženo z dvatisočaki. Tam je končal strojno fakulteto, medtem ko je prosti čas namenjal aktivnostim na prostem, kot so tek, gorsko kolesarjenje, plavanje in hribolazanje. S temi konjički je nadaljeval tudi v Houstonu, kjer se je ustalil po končanih doktorskih študijih v Dallasu. Živel je, kot sam pravi, sanjsko življenje, prosti čas je izkoriščal za potovanja, ki so vodila v hribe. Tako je obiskal Kolorado, Kalifornijo, Oregon, Utah, tudi Argentino, Čile, Ekvador …
Houston kot talilni lonec različnih kultur
Kot pravi, mu je Houston – kjer je dobil perspektivno službo in si je ustvaril dom – bil všeč že na prvi pogled. Kot četrto največje mesto v ZDA in največje mesto v zvezni državi Teksasa je talilni lonec različnih narodov in etničnih skupin.
V to se je tudi sam hitro prepričal: diagnozo levkemije mu je postavila zdravnica iz Bolgarije, njegov glavni zdravnik dr Hagop Kantarjian, mednarodno priznan zdravnik, je v ZDA prišel iz Libanona. Poleg omenjenih zdravnikov je imel v letih zdravljenja, ki so se kar nabrala, tudi stike z osebjem iz Japonske, Italije, Grčije, Švedske, Indije, Nemčije in Izraela. MD Anderson Cancer Center, kjer so ga zdravili, velja za najboljšo bolnišnico za zdravljenje raka v ZDA, zato je veliko zanimanje zdravnikov s celega sveta za službo v tej bolnišnici.
Začne se z utrujenostjo
Bolnišnica MD Anderson Cancer Center
Prav vsakdanje ukvarjanje s športom je nekega dne pokazalo, da z njegovim zdravjem nekaj ni v redu. Po krajšem teku je začutil nenavadno utrujenost, zato se je obrnil na zdravnika. Diagnoza – levkemija – je prišla kot strela z jasnega. V tistem trenutku je imel naš sogovornik 46 let. Niti sanjalo se mu ni, da ga čaka več let zdravljenja in predvsem izolacije, ki jo je podaljšala še epidemija korone. Glede na to da njegov obrambni sistem ni deloval, bi vsaka bakterija ali virus, s katerim bi se drugače normalno zboril, zanj pomenila potencialno smrtno nevarnost. Da bi se izognil okužbam, je v lahko užival samo termično obdelano hrano, tako da je v jabolko prvič ugriznil po skoraj treh letih.
Ko je dobil diagnozo, je bil Srđa postavljen pred dejstvo: treba je določiti nove prioritete. Letalska karta za Novo Zelandijo, ki jo je že imel kupljeno, je bila, kot pravi Srđa, v danem trenutku le kos papirja. Sanje o novem potovanju je prekinila nočna mora – ki se je tokrat dogajala v resničnosti. Enako je veljalo za selitev v Nemčijo, kjer se nahaja ena izmed podružnic njegovega podjetja. Pogovore o tem in željo, da se vrne v Evropo, kjer bi bil bližje družini in prijateljem, je moral za nekaj časa obesiti na klin. Kot pravi, mu je pri reševanju novih okoliščin pomagala njegova pragmatična narava, ni bilo druge, kot da s plana A, B, C, D preide na edini preostali načrt: in to je preživetje.
Huoston, ali imamo problem?
»Prvi del zdravljenja, kemoterapije, imunoterapije… ves čas do transplatacije kostnega mozga je zajelo obdobje 2 let in pol,« pripoveduje Srđa. »Moj primer je bil nekoliko težji, zato je zdravljenje trajalo toliko dolgo,« dodaja.
Drobni tisk presaditve kostnega mozga
»Presaditev kostnega mozga je prineslo več ‘novosti’ v mojem organizmu. Najbolj je zanimivo, da se je po presaditvi spremenila moja krvna skupina. Zdaj imam isto, kot jo ima moja donatorka. Zanimivo je tudi, da imam dva DNK-a: enega iz krvi, drugega iz ostalih tkiv. Če se pošalim in bi pri kakšnem nepridipravem dejanju policija našla mojo kri, bi mislila, da mora iskati žensko osebo (na podlagi DNK-a iz krvi).«
Proces okrevanja s podpornimi kemoterapijami se je ujel z obdobjem epidemije korone. »Nisem kompliciral, da sem moral ostati v izolaciji, vedel sem, da je za moje preživetje nujna. Maska je zame postala nekaj najbolj običajnega,« pove Srđa, ki si je, zaprt v stanovanju, čas krajšal z branjem in gledanjem televizije. Ker sam ni mogel skrbeti zase, je njegov mlajši brat, ki je prav tako kot on strojni inženir, pustil službo v Črni gori in se preselil v Houston z namenom, pomagati svojem bratu. A ostal je v več kot dve leti.
Učinek metuljevega krila
Srđa je kostni mozeg oziroma matične celice dobil od donatorke, 19-letnice iz Evrope. Čeprav ima sam veliko družino, nihče od njih ni ustrezal. Srđa pravi, da na to dekle pomisli večkrat in se ji v mislih zahvaljuje.
Zdravstveno zavarovanje je bilo ključno
»Moje zdravljenje v Ameriki je bilo izvedljivo tudi zaradi zdravstvenega zavarovanja, ki ga moje podjetje ponuja svojim zaposlenim. Celotno zdravljenje v višini vrtoglavih dveh milijonov dolarjev, je bilo s tem krito. Podjetje je plačalo tudi zdravstvene delavce, ki so me med boleznijo obiskovali, preverjali moj napredek in ponujali pomoč, če mi je bila potrebna. Poleg tega sem ves čas bolezni, dobival 50 odstotkov plače. Enostavno si ne predstavljam scenarija, če tega ne bi imel urejenega.«
»Njena odločitev, da pomaga nekomu neznanemu, spominja na učinek metuljevega krila,« ganjeno pove Srđa (po kitajskem pregovoru je mogoče plapolanje metuljevih začutiti na drugem koncu sveta op. a.).
Vse najboljše! Šteje se dan nič
Med zdravljenjem
»Sama transplantacija ni bila tehnično zahtevna. Vzdušje v bolnišnici pa mi je dalo vedeti, da gre zares. Da mi mora uspeti, drugače ne bom preživel. 14 dni sem moral ostati v bolnišnici, kjer sem imel natančno določeno proceduro. Najprej nekaj zelo močnih “pripravnih” kemoterapij, in na koncu transplantacijo, ki je trajala štiri ure. Vsak dan so na mojem zdravstvenem kartonu, ki je bil obešen ob postelji, odštevali dneve do transplantacije. Ko je prišel dan D, ko naj bi sprejel matične celice, je medicinska sestra stopila v sobo in na karton napisala HAPPY BIRTHDAY! To je bil zame eden izmed bolj ganljivih trenutkov v mojem življenju,« razlaga Srđa.
»To je trenutek, v katerem se strnejo vsi meseci, leta bolezni. Veš, da gre za res. Upaš na najboljše. Ker druge možnosti enostavno ni, če hočeš preživeti. Spomnilo me je na moje plezanje v stenah, v snegu, v izpostavljenih, adrenalinskih situacijah, takrat ne razmišljaš, ali boš padel, ampak se osredotočiš na vsak posamezni gib, razmišljaš o tem, kako se ti bo izšlo,« dodaja Srđa.
Navodilo iz bolnišnice: preselite se v našo bližino
Srđa je bil tudi po transplantaciji še leto in pol redni obiskovalec bolnišnice. Najprej se je po navodilih zdravnikov moral preseliti v novo stanovanje, ki je na razdalji največ 5 milj od bolnišnice. 100 dni po transfuziji so ga spremljali vsak dan. Pozneje je imel še 12 ‘preventivnih’ ciklov kemoterapij. Šele po tem krogu zdravljenja mu je zdravnik dovolil, da se vrne v službo in v ‘normalno’ življenje.
In kakšno je to normalno življenje v njegovem primeru? »Normalno, razen da se ne smem izpostavljati soncu. Zato v hribih nosim rokavice, klobuk, dolge rokave. Ostalo je vse res normalno. Ukvarjam se s športom z enakim navdušenjem, kot sem prej. Edina razlika je, da zdaj bolj uživam. Sliši se velikokrat izrečeno, ampak bolezen spremeni VSE. Zato se zdaj držim enega in edinega pravila: Vsak dan življenja je darilo, v katerem je treba uživati. Vse ostalo je drugotnega pomena,« poudarja Srđa ob koncu našega pogovora.
Vrhunski planinec
Rocky Mountains, okolica Ouray, Colorado
Ljubezen do gora izvira še iz domovine
East Face 2008
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če iščete drugačne pristope k življenju, delovanju, bomo veseli vašega kontakta. Fotografije: arhiv sogovornika
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.