Petra Hranilović, uspešna slovensko-hrvaška podjetnica, ki odkrito govori o svoji ljubezni do istega spola, se je letos po nekajdnevni (razlog neznan) komi vrnila v življenje, je močna, nežna, pogumna, ranljiva, polna domišljije, iznajdljiva, bistra, modra, zanesljiva, organizirana, empatična, pozorna sanjačica, ki je vesela, samosvoja kreativna in aktivna. Tako se je opisala v 20 besedah, a hkrati dodala, da si (etimološko gledano, saj ime Petra izhaja iz »skale«) želi biti manj skala in bolj metulj.
Pa saj ti že vse svoje življenje nisi »normalna« (da se razumeva, zame je to pozitivno).
Zase mislim, da sem »normalna«, ker živim sebe. Nikoli nisem razmišljala, koga ljubim in komu se »predajam«, ker bi to moji ljubezni onemogočalo zaživeti v polnem sijaju. Ko sem začela odkrivati svojo intimo, je bil edini razlog, zaradi katerega sem imela »probleme« ta, da sem se zavedala sveta, v katerem živimo. Tega me je bilo strah in nisem vedela, kako bom lahko s tem shajala – a niti v enem trenutku nisem pomislila, da bi odstopila s svoje poti.
Vsi mi smo blagoslovljeni, ker smo tukaj, na zemlji, vsak s svojo šolo in izkušnjami, a hkrati z vsakodnevnimi priložnostmi in možnostmi. Vera in zaupanje so nujni, da bi napredovali in šli lažje skozi življenje. Le ena reč zagotovo drži: želim biti resnično srečna in smrti se več ne bojim!
Izziv je bil začeti živeti sebe, ker pa že več desetletij raziskujem življenje in razmišljam o njem, sem spoznala in sprejela, da je to eden od mojih izzivov, ki mi je pot prekrižal z določenim razlogom. Moje zasebno življenje so poznali samo moji najbližji, toda skozi leta se je začelo spontano dogajati, da zelo trdno in samozavestno stojim za tem, kaj in kdo sem – in nimam težav s tem, kar ljudje vedo in govorijo. To je samo ena od poti moje rasti in dozorevanja, ki je prihajala skozi leta. Verjetno je bil ta izziv eden najtežjih, vsaj zame, a sem hvaležna zanj, saj brez njega nikoli ne bi bila tu, kjer sem, če ga ne bi prijela v svoje roke in začela živeti sebe.
Že dolgo čutiš potrebo po spremembi v svojem življenju. Si se poslušala? Kakšni znaki so prišli v tvoje življenje in ali si jih prepoznala?
Da, čutim potrebo po spremembi, da moram stopiti na novo stopnico, se osamosvojiti in biti pozornejša na sporočila, ki mi jih pošilja življenje. Vsi mi jih sprejemamo vsakodnevno, a pogosto tega ne slišimo in nadaljujemo po liniji najmanjšega odpora, ker se ne počutimo najbolj dobro, ko se začnejo spremembe, in ob tem, kaj vse prinašajo. Moji znaki so bili vedno povezani z zdravstvenimi tegobami, različnimi zlomi, ki so me omejili ali mi v celoti onemogočili gibanje oz. me celo privezali na posteljo in me prisilili, da mirujem, da samo ležim in se soočim sama s s eboj. Vsakič sem znake prepoznala – vendar žal prepozno oz. sem dovolila, da se najprej zgodijo, pa sem šele takrat, leže, dobila jasen odgovor, kaj in kje sem se zmotila, šla narobe ali jih ignorirala.
Indija prinese največji izziv
Letos se ti je zgodilo nekaj res nenavadnega. V Indiji.
Letos januarja, ko sem bivala v Indiji, sem v spletu nenavadnih in nepojasnljivih okoliščinah padla v komo in bila 4 dni priključena na naprave za vzdrževanje življenjskih funkcij. Situacija je bila zelo nevarna in resna – in doslej moja največja in najtežja izkušnja. Imela sem izjemno srečo, da sem bila v zelo dobrih rokah, da sem imela fantastično nego in podporo. V trenutku, ko bi se naj– glede na zdravstvene izvide in zdravnikova navodila – začela prebujati, se to ni zgodilo in situacija je postala še bolj kritična. In takrat se je zgodilo nekaj, NEKAJ, kar imenujem kozmična zavest in moč in v ključnem trenutku sem začela dajati osnovne znake življenja, kar je zdravnikom dalo vedeti, da bo moje okrevanje šlo v dobri smeri. Štiri dni svojega življenja sem prespala: a najpomembneje je, da sem se uspela prebuditi. Bila sem dovolj močna, da sem si izborila novo življenje in novo priložnost.
Kako si se počutila, ko si se zbudila in se nisi ničesar spomnila?
Vse je bilo drugače. Čisto vse. Kot da se je začelo novo življenje. Ničesar se ne spominjam. Velikokrat me ljudje vprašajo, če sem kaj sanjala in kaj se je dogajalo v mojem spancu. Vse, česar se spominjam, je, da je bila »ob meni« moja babica, ki je preminila pred šestimi leti in s katero sem bila zelo povezana. Skozi zelo posebno ljubezen in privrženost. Spomnim se samo, da je sedela ob moji postelji in me držala za roko, bila je moja uteha, moja moč, podpora in ljubezen. Ko sem odprla oči in ko se je začelo moje prebujanje v vseh smislih, sem mislila, da sem se preselila na drugi svet. Vse, o čemer so mi pripovedovali in mi razlagali, je delovalo nadrealistično in nestvarno. V meni je bil popolni mir, a na licu blažen nasmeh. Začelo se je novo življenje, a s tem tudi nejevernost in zmedenost, kam je izginil čas, kaj se je zgodilo z menoj. Vse, kar sem poslušala, me je strašilo, in bolelo me je poslušati, kako je bilo moje življenje na samem robu in moje stanje kritično. Vedela sem samo – to je bila še ena moja lekcija, NAJVEČJA doslej.
Kakšni so bili tvoji koraki, kaj si storila najprej?
Moji koraki so bili dobesedno zelo težki, naporni in zelo nestabilni. Moj spomin je izginil in se vračal postopoma. Npr. prvih nekaj dni se nisem spomnila, kje živim, da imam psa, kako uporabljati prenosni telefon … šele po tem sem se začela ponovno spoznavati. Začelo se je na fizičnem telesu, vajah, razgibavanju, učenju pravilnega dihanja in povrnitve moči v moje izčrpano in oslabelo telo. Šlo je veliko počasneje in naporneje kot kadar koli prej. Te vrste slabosti prej nisem poznala in bilo je resnično zahtevno. Vsak dan nova borba, novi izzivi in zelo počasen napredek. Šele mnogo kasneje se je začelo moje duhovno prebujanje in spoznanje, da sem bila resnično blagoslovljena.
Ko sem odprla oči in ko se je začelo moje prebujanje v vseh smislih, sem mislila, da sem se preselila na drugi svet. Vse, o čemer so mi pripovedovali in mi razlagali, je delovalo nadrealistično in nestvarno. V meni je bil popolni mir, a na licu blažen nasmeh.
Med prvimi stvarmi, ki se jih spomnim, je, da sem po telefonu govorila z bratom. Močno je jokal od sreče in vznemirjenosti. V sebi sem se vprašala, zakaj joče, pa saj sem bila prav srečna in mi je bilo dobro. Pravzaprav sem mislila, da sem umrla in da sem v raju.
Česa si se naučila iz te izkušnje »brez sna«?
Še vedno se učim. Še vedno je vse tako sveče in vprašanja ter odgovori se še naprej pojavljajo. Imam nova spoznanja o sebi in življenju okrog mene. Vsi mi smo blagoslovljeni, ker smo tukaj, na zemlji, vsak s svojo šolo in izkušnjami, a hkrati z vsakodnevnimi priložnostmi in možnostmi. Vera in zaupanje so nujni, da bi napredovali in šli lažje skozi življenje. Le ena reč zagotovo drži: želim biti resnično srečna in smrti se več ne bojim!
Izkušnje osnova razvoja
Kaj so bile tvoje najlepše izkušnje in katera je bila najhujša?
Moje najlepše izkušnje so tiste, kjer sem doživela ta znani »AHA!« učinek, oz. spoznanja o sebi in občutja največje sreče, pri katerih sem dobesedno skakala v zrak in vriskala od veselja. Ker sem vse življenje pozitivna oseba, je moje stališče, da ne ločujem slabih izkušenj od dobrih. Menim, da so to nujno potrebne izkušnje za razvoj in napredek. Veliko lepih, manj lepih situacij sem srečevala skozi življenje, veliko bolečine, a tudi veliko sreče. Vse to je del mene. Verjamem v tisti star indijanski izrek: »Vsak od nas ima v sebi dva volka, dobrega in zlega. Na koncu zmaga tisti, ki ga bolj hraniš.«
Na katero delo si najbolj ponosna?
Na tisto, ki ga opravljam iz srca, in po katerem se ob koncu dneva zadovoljna spravim v posteljo. Ne izčrpana in izmozgana, ampak prav zadovoljna. Dobro se spomnim časa velikih poplav pred petimi leti in ljudi, ki so čez noč potrebovali pomoč. Vse dneve sem zavzeto pomagala, zlagala in pakirala hrano, oblačila, a moje srce je bilo veliko kot hiša. Vedela sem, da delam pravo stvar. In ja, bila sem ponosna.
Kaj pa zasebno?
Zelo me izpopolnjuje moja pot samospoznavanja in odkrivanja vseh mojih slojev. Vseh strahov, blokad in vseh prostranstev in lepot. Obožujem raziskovanje, učenje in bolj kot se zavedam svoje globine in moči, bolj me žene želja po moji nadaljnji rasti in spremembah. Razvozlati in razplesti karmo prejšnjih življenj, spodbuditi druge k spremembam in ob tem čim bolj uživati sama s seboj in s svojim časom.
Najbolj sem ponosna na tisto delo, ki ga opravljam iz srca in po katerem se ob koncu dneva zadovoljna spravim v posteljo. Ne izčrpana in izmozgana, ampak prav zadovoljna.
Takrat dobesedno čutim, kako se obnavlja vsaka celica v mojem telesu, kot tisti očesu nevidni trenutki, ko raste cvet ali se odpira gosenica in postane metulj. Zadnjih nekaj let sem ponosna na nova znanja iz naturopatije, ki jo študiram v Ljubljani in ker ta znanja in veščine prepoznavam kot svojstvene, izvorne meni sami. Za prakso, ki jo izvajam, sem nagrajena s pozitivnimi spremembami in napredkom.
Kaj bi spremenila, če bi lahko?
Tudi to vprašanje sem si že postavljala, večkrat v svojem življenju, in če bolje razmislim, bi zamenjala te težke in boleče izkušnje, za katere menim, da ni nujno, da se dogodijo. Vem, da sem jih potrebovala zato, da sem se česa naučila in v svojem življenju stopila naprej, a mi vsi se kdaj pa kdaj znajdemo na razpotjih in se odločamo, kaj izbrati. Mislim, da je resnica pač takšna, kot si jo sami raztolmačimo. Ali smo izbrali pravo pot in ali smo potrebovali to izkušnjo, pa kakršno koli je že to bilo?
~ ~ ~
O “poslovni” Petri
Več kot deset let je delovala na menedžerskih pozicijah v velikih mednarodnih korporacijah v PR in marketingu (Addiko Bank, Bauerfeind, RWE) in pridobila širok spekter znanj in stkala razvejano poslovno mrežo. Istočasno se je začela njena pot samo-odkrivanja in šole življenja, s tem pa je rasla njena želja po samostojnosti, saj je želela določeno svobodo, kreativnost – vse to se je združilo v najboljšem možnem trenutku. Sedaj ima svoje podjetje za dogodke in marketing v Zagrebu ter na Hrvaškem zastopa sestrsko podjetje iz Maribora – Hišo idej. Naturopatija je njena velika strast in tudi v prihodnje se bo posvečala naturopatskim znanjem.
~ ~ ~
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.