Cilj je preteči ‘stotko’ čez drn in strn

Cilj je preteči ‘stotko’ čez drn in strn

Cilj je preteči ‘stotko’ čez drn in strn

avtor 17. decembra, 2021

Sebastijan Martič – Baco, moški v zgodnjih srednjih letih, poročen, z družino, službo, prijatelji, z avtom. Prijazen, nasmejan, ki tudi težave rešuje s humorjem. Povsem običajen človek torej. Do trenutka, ko se lotimo teme tek. Tu se običajnost preneha. Je navdušen rekreativen cestni tekač, maratonec, ultra trail tekač, ki opravi s takimi izzivi, ki niso več popolnoma običajni. Samomotiviran samouk, ki si letvico postavlja vse višje. A začel je tam, kjer začnemo vsi – pri prvem koraku, kateremu dodaja vse več nadaljnjih. In to zelo uspešno. Z nami je delil svojo izkušnjo.

Kako se je sploh začelo?

Razloga sta bila dva. Prvi razlog je bil ugotovljen povišan holesterol in delno zamašene žile. Zdravnik mi je priporočil precejšnje spremembe v moji prehrani, ki pa so se meni zdele preveč radikalne. Povedal mi je tudi, da stanje lahko precej izboljšam s športom.

Potegnejo me sodelavci

Drugi razlog pa je bil ta, da smo se sodelavci in sodelavke, prvič skupinsko prijavili na tekaško prireditev Konjiški maraton, ki je bil takrat organiziran drugič. Odločili smo se, da pretečemo 10km, kar ni možno kar »s sedeža«. Bilo je še mesec dni časa in enostavno sem pričel malce trenirat. In ob tej priliki sem začel srečevati znance, prijatelje iz mladosti (v mladih letih sem bil povezan s športom).

Svojo prvo 10-tko na 2. Konjiškem maratonu sem nato tudi pretekel in to s kar solidnim časom, a lahko nikakor ni bilo. Takrat se mi je tek, od tega je minilo 7 let,  priljubil in še kar vztrajam. Sedaj pa me navdušuje tudi dobra družba tekačev in tekačic. Smo rekreativna skupina, ki je tek nadgradila, razširila  v druženje ljudi, ki jih tek povezuje.

Sistematičen pristop in vztrajnost

Kaj vas je na  začetku najbolj motiviralo?

Na samem začetku tek v ekipi, že  hitro, drugo leto, pa dosežen čas.

Kako pogosto trenirate?

3x tedensko redno, pred napovedanimi teki pa trening po potrebi okrepimo.

Kaj pa zajema vaš trening?

Trening zajema: vsak ponedeljek  tek na 10km na ustaljeni trasi, vsako sredo intervalni treningi, sprinti, vaje za moč, vsak petek tek na poljubni razdalji, trasi.

Kaj pa tehnika teka?

Na začetku sem se zelo ukvarjal s tehniko teka. Sedaj, po večletnih izkušnjah, pa že vem, da je tehniko potrebno »prilagoditi« zmožnostim tekača. Npr. tek po prstih ni možen pri počasnem rekreativnem teku in si s takim načinom lahko celo škodimo. S tem lahko preprečujemo najpogostejše poškodbe – gleženj, tetiva, mečne mišice. Predvsem pa je treba stalno upoštevati, da se napredek doseže postopoma, po korakih, prehitevanje ni možno.

Po 25 km začne delati »glava«

Po 25km začne delati »glava«

Vaši začetki so bili »običajni«: cestni tek, kjer ste podaljševali razdalje, vse do klasičnega 42km maratona. Kako je s preskokom z 10tke do maratona?

Ja, tako je. Ti preskoki z 10tke do polmaratona 21km razdalje potekajo še kar »normalno«, povečuješ razdalje treningov in vzdržljivost, telo se počasi prilagaja na daljši tek, ki traja približno 2 uri. S pripravo na razdaljo maratona pa je malce drugače. Trening ni dolg 42 km, ker bi bilo to za teko preveč izčrpavajoče. Pravilo je, da se trenira tek do razdalje 35 km, za zadnjih 7 km pa tekači pravimo, da je to stvar psihološke priprave, glave, in računaš na to, da ti bo uspelo. In to je kar precejšen izziv. Maraton se pravzaprav začne teči po 25. kilometru in takrat je zelo pomembna glava, sploh če tečeš sam.

Že na začetku si je potrebno določiti tempo. Na organiziranih tekih, kot je npr. Ljubljanski maraton, je tako, da je na startu veliko ljudi, veliko pozitivne energije, veselja, tudi evforije, motivacijska glasba in to množico »ponese«.  Za razdaljo 10km, pa tudi 21km to še gre, če pa si odločen preteči 42,195 km, pa je za uspeh že na startu potrebno upoštevati primeren tempo, da boš dosegel cilj.  In najprej ti mora biti cilj  opraviti z razdaljo, ne doseči čas. Računati je treba s tem, da te bo kaj bolelo, da bo, npr. če tečeš s kom, po 3 urah zmanjkalo tem za pogovor. Moj prvi maraton sem pretekel v Beogradu leta 2018 in na srečo popolnoma brez težav.

Pomembno je piti dovolj tekočine in pravilno jesti

Kaj maraton pomeni za celotno telo, teče se približno 4 ure, telo se lahko odzove »po svoje«?

Odvisno – krči, vročina, prebava… Če vem, da bom tekel maraton, pričnem 3-4 dni pred dogodkom v prehrano vključevati več ogljikovih hidratov ter več tekočine, da so mišice prožnejše. Drugih posebnih priprav na področju prehrane nimam. Morda imam srečo, da s tem nimam nekih težav.

Kaj pa hidracija in prehrana med tekom?

Na cestnem teku po asfaltu je zelo pomembno že od začetka skrbeti za hidracijo in drobne prigrizke. Upoštevati je potrebno vremenske razmere, sploh vročino. Hidracija je pomembna vedno, hrana šele po razdalji, večji od 10 km.

Srce mi bije za »trail tek«

Kako ste preklopili in pričeli s trail-tekom?

Sicer še vedno tečem cestni tek, a trail-tek mi je vse ljubši. Namreč, pri cestnih tekih po ravnini, je zadeva bolj monotona, gibi se ponavljajo, obremenitve so ponavljajoče in zelo se gleda na dosežene hitrosti, tempo.

Pri trail-teku pa je zelo drugače. Podlaga se nenehno spreminja, konfiguracija terena je raznolika, potrebna je pozornost, opazovanje, predvidevanje, obremenitve mišic se spreminjajo, tudi mišice rok. Fokus ni na času, ampak na sami trasi teka, lepoti okolice, narave, vmesnih počitkih, ki so nujni. Tudi fotkamo se vmes. Seveda upoštevamo tudi čas, a ta ni na prvem mestu. Najpomembnejša je dobra energija, gibanje v naravi, sproščanje v dobri družbi.

Zelo pomembna mi je podpora družine in druženje

Iz povedanega je razvidno, da v večini tečete v skupini, ekipi, redko sam? Je to način preživljanja prostega časa?

Ja, to nekako postaja moj način sproščanja v prostem času. Zelo redko tečem sam. Pri teku je zame poleg rekreacije zelo pomemben družabni vidik. V dobri družbi je meni zelo prijetno teči.

Kaj pa družina, vas podpira, je aktivno udeležena, jih navdušujete?

Družina, starši, žena me vsi popolnoma podpirajo, sploh moja mama, ki je tudi sama izredno aktivna. Žena pa se zaenkrat ni odločila, ker, kot ona sama pravi, njena kolena niso bila narejena za tek,…, saj moja tudi ne. (Smeh)

Ideje, kaj preteči, so vedno bolj »nore«

Veliko ste že dosegli, kaj pa če pogledamo naprej, kaj je vaš izziv?

Ja, sicer v moji skupini tekačev ni najbolje, če na glas govoriš o kakih izzivih, »norih« idejah, ker se vedno najde vsaj en posameznik, ki je takoj »za akcijo«, da se nora ideja realizira oz. nihče  ni glasno proti. In norih idej nikoli ne zmanjka, seveda postajajo vse bolj nore, zato je treba biti malce previden.  Letos smo pretekli 50 km, za drugo leto pa se dogovarjamo, da bi naredili nekaj več – ali preteči daljšo razdaljo, 60-70km, ali traso z več višinskimi metri. Moj cilj je preteči 100 km,  sicer ne že prihodnje leto, v roku nekaj let pa sigurno.

Priprava in regeneracija sta del teka

Cilji so torej vse višji, kaj pa regeneracija, glede na to, da ste rekreativec, ki hodi v redno službo?

Glede na to, da so vsi tekaški dogodki čez vikend, je tako, da po opravljeni daljši oz. zahtevnejši turi sledi čas počitka, ki je odvisen od pretečenih razdalj. Po opravljenem cestnem maratonu čez vikend sledi sicer običajni razpored treninga, le intenzivnost je nižja. Ko pa sem letos oktobra prvič tekel ultra trail run Vipava (51 km razdalje, 2360 višinskih metrov +/- v 8 urah 30 min),  ponedeljek pa je bil povsem običajen delovni dan, sem imel počitek 2 tedna brez teka. Doma sem sicer opravljal vsa hišna dela, torej popolnega lenarjenja ni (smeh).

Pred samim trail ali ultra trail tekom, si vso potrebno (prehrana, pijača) sami pripravite, kako je s tem?

Na organiziranih trail tekih, je navodilo organizatorja, kaj mora imeti tekač pri sebi kot del obvezne opreme – določeno je minimalno število energijskih ploščic, pijačo 1-1,5 litra. Za ostalo je poskrbljeno na postojankah – hrana in pijača in to veliko več, kot na cestnih tekih.

Bivši mladinski državni prvak v streljanju o športih, ki so ‘mimo’

Ali se ukvarjate še s katerim drugim športom?

Trenutno oz. zadnjih nekaj let se ukvarjam samo s tekom. Nekoč, v mlajših letih, sem celo uradno treniral atletiko pri klubu Kladivar Celje, na pobudo moje sestrične. Takrat sem sicer želel postati sprinter, kot je bil Carl Lewis, a testi so pokazali, da sem bolj primeren za tek 800-1500 m. A sem po  letu dni atletiko postavil v kot. Bil sem aktiven v streljanju z zračno pištolo, bil celo mladinski državni prvak. Vmes je bila še rekreativna odbojka. A tek mi zasede glavnino mojega prostega časa, poleg službe in družine.

Obstaja za vas kak šport, ki je čisto ‘mimo’?

Mogoče kriket, golf …, ki sta zame premalo dinamična, drugače pa spremljam večino športov.

Kliše: nekaj želim storiti zase, pa bom začel teči

Kako pa nekoga navdušiti za tek?

Različno, ker ljudje smo zelo različni. Za nekatere je dovolj povabilo, demonstracija, skupni trening. Za večino, žal,  pa je potrebno veliko, velik prepričevanja, sploh če se človek ni vajen gibati. Zato je največji preskok ta,  da sploh prične z gibanjem – najprej s hojo, nikakor takoj s tekom, ker organizem še ni pripravljen, niti sposoben za to.

Često se srečam s klišejem: nekdo reče, nekaj bom moral narediti zase,  želim shujšat,… bom začel teči. To se pogosto zelo hitro konča oz. se ne konča dobro, poškodbe … Zato je za osebo, ki ni vajena gibanja, primeren začetek gibanja hoja; tek je nadgradnja, plemenitenje. Ampak – s tekom pridobivamo kondicijo, vzdržljivost in tudi sicer dobro vpliva na nas. Lahko tudi shujšamo, a zelo težko bi trdil, da zaradi teka ciljno znižujemo telesno težo cone trebuh-noge-zadnjica. Za dosego tega je potrebna drugačna vadba in ureditev prehrane.

******

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov


Foto: osebni arhiv

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.