V kateri ljubezenski fazi ste? Ali vas čakajo poročne zaobljube, obnovitev zaobljub, ali celo razporoka? Da – tudi to obstaja, simbolična razveza para, ki je nekoč verjel v skupno ljubezen. Vse to je rdeča nit poklica naše sogovornice, ki se ukvarja s simbolnimi trenutki nekega para. Darja Pretnar živi na Bledu, v občini, ki velja za najbolj zaželeno poročno lokacijo in destinacijo pri nas, ampak, kot sama pravi, poroča pare tudi na različnih koncih Slovenije. Ker sama močno verjame v ljubezen in ritual poroke, s pari hitro najde skupni jezik – jezik ljubezni.
Berem, da ste prevajalka po izobrazbi, kako ste se znašli na tem novem področju – organizacija simboličnih porok? Obred ni pravno veljaven, ampak ga zagotovo pari vzamejo z vso resnostjo, drži?
Rozka, Krvavec
Prvi stik s porokami – razen svoje, seveda – sem imela kot tolmačka civilnih poročnih obredov. Po naključju so na Blejskem gradu v tistem času potrebovali osebo, ki bi pripravila govor za angleško govoreči par, ki si je želel obnoviti poročne zaobljube. Rada imam poroke, z angleščino si služim kruh, pa sem si rekla: zakaj pa ne? Od tu naprej je šlo s priporočili. Poroka med dvema je seveda pravno veljavna le, če je sklenjena pred uradnim organom, a čarobna vez med dvema vedno nastane v srcu, ne v poročni dvorani. Za naključnega opazovalca med obema obredoma ni posebnih razlik – ženina in nevesto pa rada spomnim, da zaobljubo dajeta predvsem svojemu partnerju.
Katere lokacije se izbirajo po Sloveniji? Nam navedete nekaj primerov?
Letos sem največ obredov opravila na lokacijah, ki predvsem ponujajo čudovito naravno in arhitekturno okolje: Blejski grad, Vila Vipolže, Vila Bled, Vila Xaxat, Gredič, Brdo, če jih naštejem le nekaj. Čudovito prizorišče nudi tudi Rozka na Krvavcu, Botanični vrt v Ljubljani, pa Campum Florum na Dolenjskem in Minoritski samostan na Ptuju. Je pa vsaka lokacija čudovita, če je vzdušje iskreno.
Tudi dež je lahko lepa kulisa poroke
Koliko parov ste do zdaj poročili?
Uf, nikoli nisem štela. Letos so številke še bolj sveže: približno 20 simboličnih obredov in obnov zaobljub, pa nekaj več kot 20 tolmačenj. V vseh letih pa zagotovo okrog 150.
Katera poroka vam je še posebej ostala v spominu?
Težko izpostavim le eno, ker se na vsaki zgodi kakšen trenutek, ki je posebej lep ali drugače nepozaben: na poroki Suzanne in Stojana, ki je potekala v parku Galerije okusov pri Celju, je noro padal dež. Marsikatero nevesto in ženina bi to vrglo s tira, Suzana in Stojan sta bila pa tako skulirana in srečna, da nič drugega ni bilo pomembno – bil je njun dan, z dežjem ali brez. Ko vidiš par, ki je res srečen, da se je našel, je to nemogoče spregledati, in to je tisto, kar ostane tudi najbolj zapisano v spominu. Kadarkoli se peljem proti Celju, se spomnim nanju.
Vsak civilni obred je zgodba zase
Kateri dogodek si štejete za prvi? Ali ste imeli tremo?
Prvi prelomni simbolični obred je bila obnova zaobljub na Blejskem gradu. Par se je za obnovo zaobljub odločil potem, ko je žena prebolela hudo bolezen. Celoten obred je bil praznik hvaležnosti, življenja in ljubezni. Bilo je zelo intimno, le onadva, jaz, fotograf in video snemalca v čudoviti grajski kapeli. Mislim, da smo vsi malo jokali.
Kako je epidemija kovida 19 vplivala na vašo novo podjetno pot?
Korona je seveda na začetku prinesla en kup odpovedi na področju porok. A ljudje vedno najdemo pot in kmalu se je izkazalo, da so mnogi pari opravili skrajšani civilni obred na Upravni enoti, takoj ko so se ukrepi sprostili, pa so za družino in prijatelje organizirali še zabavo. In namenu primerno, da ne bi šlo za običajen piknik ali večerjo, smo simbolno ponovili še poročni obred.
Z vsako poroko sem znova ganjena
Ali si pri govoru pomagate z verzi kakšnega pesnika? Berem, da prav sami napišete tekst za poroko, ki je od para do para različen, drži?
Seveda, trudim se poiskati misleca in misel, ki ustreza paru. Včasih tudi pesem. Med mojimi najljubšimi so Kahlil Gibran, Osho, citirala sem pa že tudi Einsteina, Albusa Dumbledorja in Boba Marleya. V vsakem poročnem nagovoru so določeni elementi, ki so nujni, vendar jih prilagodim zgodbi para in uporabim take prispodobe, za katere se mi zdi, da so jima bliže.
Potem je vprašanje odveč – če sami verjamete v ljubezen? Navdih mora biti, tudi avtentičnost izgovorjenega, ali ne?
Verjamem v ljubezen. Zame je ljubezen tista sila, ki nas poganja naprej, ki nas motivira, da se trudimo biti boljši, da delamo dobro. Verjamem v vsak stavek, ki ga izrečem. Ne gre drugače – govorim iz svojih izkušenj, iz svojih prepričanj, želja in sanj. Vsakemu paru iskreno želim, da v zakonu najde sprejetost, mir in dolgoletno partnerstvo.
Obnova zaobljub lahko ima večjo težo kot sama poroka
Ali je pogosta ponovitev zaobljub?
Poroka Sarah in Andy. Foto Katja Jemec
Trenutno se za obnovo zaobljub pogosteje odločajo tuji pari, ki se vračajo v Slovenijo kot prizorišče svoje poroke. V Sloveniji poznamo zlate in diamantne poroke, a menim, da ni treba čakati tako dolgo – vsak poseben življenjski mejnik je lahko priložnost za obnovo zaobljub. Konec koncev je današnji dan vse, kar imamo. In če par zmore skupaj preiti skozi zahtevno obdobje, ali je res važno, da sta poročena 12, 25 ali 50 let?
Kaj izveste od takšnih parov? Kaj bi bil njihov recept za dolg zakon?
Pari, ki se odločijo za obnovitev zaobljub, po obredu povedo, da se jim je zdelo še bolj čudovito kot prvič, da so skrbneje poslušali povedano, da so se bolj zavedali, kaj vse zakon prinese, in kaj je potrebno, da obstane. Nekateri, kot rečeno, se za obred odločijo iz hvaležnosti, drugi želijo pokazati svojim otrokom, kje so se poročili, tretji potrebujejo izgovor, da ponovijo poročno potovanje.
Spomini na mojo poroko
Najina poroka se je zgodila na Krajevnem uradu na Bledu in v majhni cerkvici Sv. Katarine na Homu nad Bledom. Sledil je ogromen piknik na Pokljuki. Glede na to, da je od tega že dve desetletji, lahko rečem, da sva si poroko prikrojila po svoje in z veseljem se je spominjam. Moj mož nad poročnimi obredi ni tako navdušen kot jaz, zato ne vem, če bo kaj z obnovo zaobljub. Če že, bi si želela ta obred narediti nekje na samem, v naravi, na kraju, ki nama je pomemben.
RAZPOROKA – nov trend v Sloveniji
Ne poročite samo pare, ampak jih tudi simbolno ločite. Zakaj bi to imelo smisel?
Ko se zaljubimo, verjamemo, da bo trajalo … večno. Potem pa se zgodi življenje in mnogo partnerskih in zakonskih zvez ne zdrži preizkušnje časa. Razideta se. Uradno se ločita, razdelita premoženje, obveznosti do otrok. Na papirju se stvari nekako uredijo, srce pa je druga zgodba. Vse preveč pogosto ostaneta ujeta v svoji bolečini, zameri, obtoževanju, krivdi. Ta čustva ne zaznamujejo le njiju, ampak tudi njune otroke, starše in prijatelje. Z obredom ‘razporoke’ partnerja prevzameta nadzor nad svojo čustveno mineštro.
In kakšen je tukaj nagovor?
Če je pri poročnem obredu dovolj, da rečeš ‘vzamem’, je razporoka namenoma zahtevnejša. Bivša partnerja se drugemu najprej zahvalita, ker brez te zveze ne bi bila to, kar sta. Opravičita se, ker nista zmogla in znala biti tak mož, taka žena, kot ga/jo je drugi potreboval.
Kaj je lažje: to slišati – ali dejansko izgovoriti in ponoviti?
Zelo pomembno je, da svojega bivšega/bivšo spustita v svet, da na simbolni ravni sprejmeta idejo, da bo ta oseba odšla novi ljubezni naproti, in da tudi sebi dovolita enako. Ko se dva razideta, se njuna zveza konča – ljubezen pa teče dalje, v vsakem od njiju. Je v naklonjenosti, ki jo dajeta otrokom, prijateljem, sčasoma tudi novemu partnerju. In kar je najpomembnejše – v ljubezni do sebe. Osho pravi, da moramo najprej ljubiti sebe, da bi sploh znali ljubiti drugega in da bi verjeli, da smo mi sami vredni ljubezni.
Vse mine, voda vse odnese …
Zagotovo ni tega simbolnega poljuba, kot na poroko. Katera gesta ostane na koncu, kot simbol razhoda?
Obred razporoke se zaključi z zaobljubo, ki ste jo že omenili, in je za vsak par drugačna, ter nekim simbolnim dejanjem spuščanja ali razvezovanja. Ena od razporok se je zgodila ob slapu in ob zaključku smo razvezali dve vejici in ju simbolno spustili po reki.
In kakšni so odzivi nekdanjih parov?
Ljudje, s katerimi se pogovarjam o razporoki, brez izjeme rečejo, da je to nekaj, kar res potrebujemo. Večina se nas torej zaveda, kako pomembno je spustiti odnos, ki se je končal, in stopiti naprej brez bremen, da v naslednji zvezi ne bi več ponavljali istih napak.
In kako iz dneva v dan živeti poročne obljube?
Ali imate občutek, da ta novi poklic tudi dobro dene vašemu zakonu? Ker vas dejansko vsakič spomni na vrednote, ki jih morate ohranjati z možem iz dneva v dan?
Brez dvoma. V mojem govoru je stavek, ki ga pri vsakem obredu ponovim kot mantro, ker je to tisti element najinega zakona, ki se ga ob poroki nisem zavedala. Ko ta del na glas povem paru, ga ponovim tudi pri sebi, kot opomnik. Da bi bil moj zakon dober, moram najprej sama razumeti, kaj dober zakon zame sploh je. Je to šopek cvetja vsak teden, morda finančna varnost, ali pa zavedanje, da je ob meni nekdo, ki ne bo stisnil repa med noge, ko bo postalo zares težko? Šele ko mož ali žena vesta, kaj potrebujeta, bosta lahko tak odnos tudi ustvarila.
Kot ste sami rekli, ne izbiramo, v koga se bomo zaljubili, izberemo pa, s kom se bomo poročili. Kako ohranjati ljubezen in kondicijo razmerja toliko let? Nasvet iz prve roke?
Parom rečem, pa tudi sebi kot opomnik, naj cenijo vsako malenkost, ki jih njihov mož, žena, fant, dekle naredi zanje. Zdi se mi, da zelo radi meljemo tisto, česar ne dobimo, obenem pa pozabimo, da je to, da nekdo vstane iz postelje ob 6h zjutraj, zato da bi z nami popil kavo, mnogo pristnejši izraz ljubezni kot vsaka ‘I love you’ voščilnica.
V ljubezni je tveganje in ranljivost
Je v svetu, ki poveličuje materialno, zunanji izgled in osredotočenost na lastne potrebe, sploh mesto za ljubezen, ki je v prvi meri dajanje in šele potem sprejemanje? Morda se na prvi pogled zdi, da ne. Pa vas izzovem: poskusite se spomniti trenutka, ko ste bili zares srečni. Je bilo to zato, ker vas je nekdo ljubil? Ali morda zato, ker ste vi močno ljubili? Odgovor ve vsak sam. A v tem, da se javno (in uradno) zaobljubiš drugemu, je tudi precej tveganja – v ljubezenskem odnosu se razgalimo, postanemo ranljivi, morda celo finančno ali čustveno odvisni – in vsakdo ne premore poguma, da bi se odprl ljubezni, če jo vidi kot možnost bolečine. Da bi lahko užili vso veličino ljubezeni, je dobro, da najprej pozdravimo sami sebe.
Urša & Matjaž, Velika planina
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če iščete drugačne pristope k življenju, delovanju, bomo veseli vašega kontakta.
porokah in ranljivosti){kind=link}
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.