Mladi sogovornici, 27-letni Ljubljančanki Eva Butala in Sonia Graunar Muparutsa (prva magistrica strateškega komuniciranja ter diplomirana prevajalka, druga dokončuje študij turizma, gostinstva in velnesa), sta se začeli ukvarjati z ozaveščanjem okoljevarstvenih težav v lastni okolici. Za njima je prvi, uspešno organiziran dogodek za menjavo (starih) oblačil, ki sliši na ime A menjaš. Za drugega, ki ga načrtujeta za začetek oktobra, sta se že začeli resno pripravljati. Svoj projekt Old News sta ustvarili v začetku letošnjega leta in poteka večinoma na družbenih omrežjih. Kot pravita, sta že nekaj časa želeli med ljudi širiti dejstva o hitri modi, problemu plastike, onesnaževanju in hkrati tudi deliti nasvete, kako skrbeti zase in za lastno dobro počutje. Zato se je rodil projekt @theoldnews, projekt, ki zanju udejanja – kot pravita – bistvo reka ameriškega pesnika in borca za človeške pravice Laurence-a Overmire-a »Predstavljamo zadnjo generacijo, ki ima dejansko priložost, da reši svet«.
Očitno imata modo radi na malo drugačen način?
Eva: Kot večina deklet se tudi midve radi lepo oblečeva in urediva. Ker pa se zavedava vpliva mode na okolje, poskušava svoje nakupovalne navade čim bolj nadzirati. Nekaj let nazaj smo imeli sezonske trende (jesen/zima in pomlad/poletje), danes pa so novi trendi že skoraj tedenski.
Sonia: Hitra moda ne vpliva negativno le na naše okolje, ampak meniva, da ima negativen vpliv tudi na naše počutje. Ker se trendi spreminjajo s takšno hitrostjo, jim ne moremo slediti, zato se lahko zelo hitro počutimo manjvredne.
Moda je industrija z žalostno statistiko
Je tudi način, kako se delajo oblačila, lahko sporen?
Eva: Res je. Na hitro lahko povem tri dejstva o modni industriji: je drugi največji onesnaževalec okolja, takoj za naftno industrijo; je ena od industrij z najvišjo stopnjo suženjske delovne sile; ker je na voljo vedno več novih oblačil, jih potrošniki nenehno kupujejo in zato vedno več oblačil tudi zavržejo ter tako ustvarijo ogromno tekstilnih odpadkov.
Vedno bolj smo oddaljeni od ljudi, ki delajo naša oblačila, saj je 97 % oblek narejenih v tujini. Na svetu je danes približno 40 milijonov delavcev, ki delajo v modni industriji. Večina teh delavcev nima osnovnih delovnih pravic in so med najnižje plačanimi na svetu. 85 % teh delavcev predstavljajo ženske. To so tudi delavci, ki se vsak dan v neznosnem delovnem okolju spopadajo s strupenimi materiali. Žalostne zgodbe so všite v večino modnih kosov in takšne kolekcije ne pomagajo prav nikomur.
Z malimi koraki spreminjava svet
Koliko dogodkov sta že organizirali, kjer si ljudje med seboj izmenjujejo svoja stara oblačila?
Sonia: Do zdaj enega, a načrtujeva jih še več; že oktobra drugega. Odzivi so bili enkratni. Vse prisotne na dogodku nas je predvsem povezal občutek, da delamo nekaj dobrega, smiselnega, zrelega zase in za okolico.
Eva: Poskušava se zavestno oddaljiti od materialnih stvari in postati bolj hvaležni za dejstvo, da se lahko zavestno odločiš in živiš z manj.
Ali imata občutek, da nekaj s svojimi nasveti, informacijami spreminjata?
Eva: Povsem odvisno od dneva. Ob vseh grožnjah, ki pretijo našemu planetu, naju dnevno spreletava srh; človek lahko hitro občuti tesnobo ali pa se počuti, kot da njegovo delo nima pomena. Kar pa ni res. Potrebujemo več ljudi, ki delajo majhne korake, ljudi, ki vsak dan znova npr. odklonijo plastično vrečko v trgovini. Nerealno je pričakovati, da bo čez noč možno opustiti vse navade, ki škodijo planetu. Zato so potrebni majhni in strpni koraki.
Zdi se nama, da je naša družba trenutno sestavljena predvsem iz negativnih novic. Mediji izpostavljajo večinoma le slabe stvari, medtem ko ni vse tako črno, kot se zdi.
Česar ne izmenjamo, podarimo
Kako deluje izmenjava?
Eva: Vsak, ki se dogodka udeleži, lahko prinese s seboj do pet kosov dobro ohranjenih in čistih oblačil. V zameno za vsak kos oblačila prejme žeton, ki ga lahko zamenja za oblačilo nekoga drugega. Na tak način stara oblačila dobijo nov pomen in za novega lastnika postanejo nova.
Dogodek ima tudi humanitarno noto.
Eva/ Sonia: Tako je, po dogodku sva oblačila, ki niso bila izmenjana, odnesli na Center za socialno delo, kjer so jih naprej razdelili po materinskih domovih, varnih hišah in kriznih centrih.
Družbeni mediji odtujijo, a tudi koristijo …
Zanimivo, da sta začeli opozarjate tudi na pretirano uporabo telefona.
Sonia: Življenje se prične, ko odložimo telefon na stran. Družbena omrežja so lahko čudovito orodje za tkanje novih in ohranjanje starih prijateljstev. Vseeno pa so lahko tudi škodljiva za naše mentalno zdravje in dobro počutje. Tako hitro se zamotimo z gledanjem in branjem novih objav, da nam čas mine prehitro in na koncu po več ur strmimo v ekrane. Zelo negativen občutek, ki ga lahko prinesejo družbeni mediji, je tudi strah, da nekaj zamujamo.
A za vajin dogodek se je pokazala tudi pozitivna plat družbenih medijev. K sodelovanju sta povabili tudi vplivnice (influencerke). Kako so se odzvale?
Sonia: K sodelovanju sva povabili nekaj vplivnic na Instagramu, ki so sodelovale s svojimi starimi oblačili. Njihova oblačila pravzaprav niso bila stara, saj je bil velik delež teh samo enkrat ali pa sploh nikoli nošen. S pomočjo slednjih kosov sva sestavili t.i. Insta omaro. Ker imajo vplivnice ogromen doseg ljudi, sva želeli na tak način razširiti informacije o stanju modne industrije. Njihov odziv je bil zelo pozitiven, sodelovalo jih je veliko več, kot sva pričakovali. Cilj najine izmenjevalnice je bil, da problematiko hitre mode približava največjim potrošnikom te industrije. Zagotovo nama je s pomočjo vplivnic uspelo na dogodek privabiti še več ljudi.
Eva/Sonia: Navdih sva našli pri vplivnicah, ki želijo pomagati svetu. Najbolj so nama všeč Venetia Falconer, Zanna van Dijk, Ella Mills in Niomi Smart. Sva tudi veliki ljubiteljici podcastov, kot na primer Talking Tastebuds, The Minimalists, Deliciously Ella, itd.
Delujte minimalistično. Tudi ko nakupujete
Kako dejansko premišljeno nakupovati?
Eva: Prvič, prespite in premislite. Med pomerjanjem se slikajte, pustite oblačilo v trgovini in premislite, če ga res potrebujete.
Drugič, poskušajte najti vsaj tri načine, kako boste želeni kos oblačila kombinirali s tistimi, ki jih že imate v omari. Velikokrat se zgodi, da šele doma ugotovimo, da kupljenega kosa oblačila ne moremo kombinirati z že obstoječo garderobo.
Tretjič, naredite si seznam oblačil, ki jih morate kupiti, in se ga tudi držite. Velikokrat gremo na lov za novo obleko, a se vrnemo domov z dvema paroma novih čevljev. Na takšen način boste bolj organizirani in osredotočeni na iskanje kosa, ki ga res rabite.
Zagovarjata minimalizem v navadnem življenju; kaj zajema ta koncept?
Sonia: Za naju predstavlja doživljanje sreče v izkušnjah in dogodkih, namesto v materialnih stvareh. Želiva se osredotočiti bolj na odnose s svojimi bližnjimi in na osebno rast, namesto na stalno nakupovanje stvari, ki te osrečijo le za trenutek. Ena izmed stvari, ki bi se jo res radi naučili, je, da se bolj osredotočava na to, kdo sva, kot na to, kar imava.
Eva: Večji pomen bi radi pripisali človeškim interakcijam in na splošno stvarem, ki jih radi počneva. Ljudje prevečkrat damo večji poudarek materialnim stvarem ter pozabimo na svoje odnose, strasti in osebnostno rast. V tem primeru je koncept minimalizma vodilo, ki nam pomaga živeti in nakupovati bolj zavestno.
Zakaj je treba narediti digitalni detox
Sonia/Eva: Smo generacija, ki se samodejno večkrat dotakne ekrana na svojem pametnem telefonu, tega pa vzame tudi v posteljo. Prva in zadnja stvar v dnevu, ki jo naredimo je, da preverimo družbena omrežja. Ali ne bi bilo fino, če bi dan začeli in končali na drugačen način? Poskusite šteti, kolikokrat na dan primete telefon v roke in odprete družbena omrežja. Kar malo zastrašujoče, kajne? Z digitalnim detoxom boste podaljšali tudi svojo zmožnost koncentracije. Saj poznate primer, ko ste s prijateljem na pijači in se vaš telefon osvetli ter začne piskati? Namesto da bi se posvečali realnemu življenju, pogovoru, ljudem, smo navzoči v virtualnem. Vsem se je to že zgodilo. Digitalni detox vam bo pomagal, da boste v pogovoru dejansko prisotni brez odvračanja pozornosti.
Foto: Evin in Soniin arhiv
Spletni portal Navdihni.me izdaja in ureja Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d. o. o.
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.