srž za.me

Andreja Iljaš, ustvarjalka s pasjo dušo

Avtor: Natalie Cvikl Postružnik 20. maja, 2025

Predana, srčna in nežna. Tako se v treh besedah opiše Andreja Iljaš – ženska, ki ne beži pred ranljivostjo, ampak iz nje gradi svoj način življenja in delovanja. Njena življenjska pot je prepletena s sočutjem, preizkušnjami, z naravo in živalmi. A tudi s pogumom, da vztraja tam, kjer bi mnogi obupali, ter z močjo, da ustvarja iz srca – bodisi na televiziji, v poslu ali ob bolniški postelji ljubljene osebe. Andreja je avtorica največjega slovenskega glasbenega festivala SRF (kjer sva se pred 25 leti tudi spoznali), številnih TV oddaj (npr. Pasja sreča) in edine holistične hrane za kužke v Sloveniji Juja Holistic Dog (ime je hrana dobila po njeni psički – a o tem kasneje …).

Predana, ranljiva, srčna, nežna, sočutna

Andreja Iljaš: ranljivost in srčnost odpirata neskončne potenciale

»Predana svoji poti pravičnosti, miru in ustvarjanja iz srca,« začne Andreja Iljaš, ko jo prosimo, da se opiše v nekaj besedah. Ranljivost vidi kot kakovost, ki jo družba pogosto zanika: »Človek, ki ni ranljiv, je stroj.«

Srčnost, nežnost in sočutje pa so lastnosti, ki jih ne zgolj živi, temveč neguje vsak dan: »Učim se ženskega principa, ki nam je bil ženskam odvzet. Ustvarjanje skozi nežnost je popolnoma notranje ter nagrajeno z izpolnitvijo.« Pravi, da se najprej uči sočutja do sebe, saj ga ji je bilo lažje izkazovati drugim.

Med bolnišničnimi hodniki in borbo za življenje

Ena izmed prelomnih izkušenj, ki je globoko zaznamovala njeno življenje, se je zgodila v Indiji, kjer je partnerka padla v komo. »Takrat se človek poveže tudi z višjimi sferami,« pove. Pet dni je ob partnerki preživela v bolnišnici – spala je na klopi, tuširala se je ob straniščni školjki in vsak zdravnikov poziv jo je prestrašil. »A je še živa?« – to vprašanje je postalo del vsakdana.

Na koncu sta preživeli – tudi povratek domov in kasnejšo rehabilitacijo. »Človek zdrži ogromno, če je sposoben odpreti srce – dobi nadnaravno podporo.«

Sočutje do starejših in pasje dober odnos

Nato je skrb zanjo terjal oče, ki je izgubil nogo, postal priklenjen na voziček, nakar je še zbolel za demenco … zanj je domače okolje postalo negovalnica. Ko so ga sprejeli v dom, je Andreja skoraj vsak dan prihajala na obisk: »Vsakodnevni obiski v domu in odkrivanje novega sveta še tako zaprtemu človeku odprejo srce. Bi raje rekla, da če nimaš odprtega srca, tudi nisi skoraj vsak dan v domu. Sočutje do starejših pa je moj spremljevalec od nekdaj,« poudarja Andreja.

Posebna pasja duša Juja je povezala hobije, strast in poslovno pot – ter odklop v naravi

Medtem je v njen svet vstopila še posebna pasja duša – psička Juja z zlomljeno hrbtenico in parvo virusom. V očeh drugih je bila čudakinja, ker si je želela ‘invalidko’, a prav Juja je postala njen srčni kompas: »Iz mene, ki sem bila ‘duhovno’ invalidna, je naredila osebo, ki je precej drugačna kot pred več kot desetletjem.«

Lepota preprostosti in zavestni dotik

Čeprav je bila vključena v številne uspešne projekte, največ štejejo majhni, srčni trenutki: »Objemi dragih ljudi, dotik živali, hoja po travi. Preprostost in lepota trenutka.«

Radost zanjo ni nekaj bombastičnega, temveč »objem, ko iz srca nekomu uspeš podariti čas, pogovor, roko«. In tudi: »Steči po travi, zaspati z mirnimi mislimi, imeti čas za duhovno prakso, pogledati v zeleni breg; dotik stopal z jutranjo roso, govor Drave.«

Iz notranjega miru v projekte z visoko vibracijo

Največ ji pomeni notranji mir. Iz tega miru ustvarja projekte, ki ji prinašajo ljudi z visoko vibracijo. Navdih najde v naravi in starodavnih znanjih: »Počutim se, kot da se vračam domov.«

»Človek zdrži ogromno, če je sposoben odpreti srce – dobi nadnaravno podporo.«

Dnevne duhovne prakse ji dajejo moč in stabilnost. Svoje delo doživlja kot poslanstvo – ne kot obrabljeno frazo, ampak kot gonilno silo, ki jo pelje naprej.

Posel iz srca – in uspeh, ki ni več merjen v denarju

»Na začetku svoje poti sem bila prepričana, da sta denar in materialnost merilo uspeha,« priznava. A danes je njen posel srčen – in veliko bolj uspešen kot prej. V digitalnem in televizijskem ustvarjanju sledi svoji notranji poklicanosti – naj bo to v oddajah o naravi, živalih ali kulinariki.

»Iz mene, ki sem bila ‘duhovno’ invalidna, je psička Juja naredila osebo, ki je precej drugačna kot pred več kot desetletjem.«

Kot avtorica številnih televizijskih serij je pustila pečat v dobrobit ljudi in dejansko »sem v vsem sledila svojemu notranjemu klicu – radosti do narave (Vrtičkanje, POP TV), živali (Pozor, priden pes, POP TV; Pasja sreča, Planet TV) in številnim drugim,« opisuje Andreja.

Hrana za pse, ki zdravi

Le z osebnim odnosom pride odličen izdelek

Pred leti je hobiju dala poslovni pečat in začela razvijati prvo holistično kuhano hrano za kužke v Sloveniji. Ko je prišla z idejo na plan, so jo gledali postrani. A ni odnehala: »Moje poslanstvo in dolžnost je, da naredim nekaj za dobrobit živali, če vem, kako nastaja komercialna hrana.«

Zbrala je ekipo in strokovnjake, ki verjamejo v vodilo Hipokrata: Hrana naj bo zdravilo in zdravilo naj bo hrana. Vse, kar ustvarja, temelji na iskrenosti – do živali, lastnikov in nje same.

Zakaj kar 60 odstotkov psov dandanes zboli?

Andreja opozarja na nesmisle, ki se skrivajo za privlačnimi embalažami pasje hrane: »Če piše ‘z okusom piščanca’, to pomeni, da je lahko v hrani manj kot 0,5 % piščanca.« V obrokih hrane Juja Holistic Dog pa je tudi do 60 % pravega mesa in užitne drobovine. »Primerjave ni. Imam znanje in zavest, da lahko ponudim obroke, ki so brez slabe vesti – za kužke in lastnike. Če jih ne bi dala svetu, bi bilo enako, kot da podpiram, kar se trenutno nudi v vrečah z različnimi oblikami kroglic, in ves odpad, ki ga mesna industrija ne more predelati, gre v lepo oblikovane in zapakirane konzerve ter vrečke, kjer se nam smejijo veseli kužki,« izpostavlja nesmisle sodobne “pasje” prehrane.

»Hrana naj bo zdravilo in zdravilo naj bo hrana.«

»A le zakaj potem, če imajo tako vrhunsko hrano, več kot 60 % kužkov zboli v sodobnem svetu? Bolezni, kot jih poznamo danes, pred uvedbo komercialne hrane sploh ni bilo. Le spomnite se, kako so psi živeli pred nekaj desetletji. Sedaj smo jih dali v posteljo, a jim odvzeli primerno pravo hrano. Ljudje so bolj ponosni na to, koliko plačajo za kužka, kje spi in kakšne kroglice nasipajo v posodice, kot da bi jim dali primarno zdravje – in to je hrana,« poudarja Andreja.

V tišini ni resnice

»Moje poslanstvo je predvsem odpreti ljudem oči in jih ozavestiti, kaj se dogaja – in če imajo res radi svoje kužke, naj jih začnejo primerno hraniti. Ne morem biti tiho,« pravi. Ne, ko gre za živali. Ne, ko gre za resnico. In ne, ko gre za ljudi. Andrejin svet je prepojen z zavestjo, odločnostjo in nežnostjo in tako, ob skupnem sprehodu Juje in naših pobalink_ov (Žameta, Xene, Pralinée in Daisy), zaključiva pogovor ter prisluhneva šumeči Dravi.

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov.  Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta. Insights d.o.o. in Ljudska univerza Slovenska Bistrica sta koordinator projekta VŽU in medijske kampanje Lahko. si za regijo Podravje.

Pridruži se praznovanju 8. obletnice Navdihni me

Foto: osebni arhiv sogovornice