srž za.me

Izguba službe, strah za preživetje in moja pot feniksa

Avtor: Mirela Smajić 16. aprila, 2025

Mirela Smajić predava na dogodku ob 8. obletnici Navdihni me 25. 5. 2025 v Portorožu.

Vse v življenju je stkano v ciklih, ki ohranjajo čarobnost nenehno spreminjajočega se sveta. Narava nam ves čas kaže, kako prehajanje iz enega cikla v drugega ohranja življenje v ravnovesju popolne skladnosti. Tako vemo za značilnosti Lune in njenih men, zvezd in planetov, Zemlje in letnih časov. Tudi mi in naše življenje je zajeto v ciklu od rojstva do smrti. Cikli prinašajo spremembe, nove razmere pa zahtevajo prilagoditev za resnično usklajenost z zakoni življenja. Ko bi resnično doumeli lepoto in nujnost sprememb, bi bili veseli in bi jih spustili v svoje življenje z razumevanjem in velikim odmerkom sočutja predvsem do sebe. Zaupali bi potrebi po spremembi, ki pride zato, da se nekaj novega porodi v ustvarjalnem procesu Življenja. (op. ur. Mirelino zgodbo smo prvič objavili 9. februarja 2021. Štiri leta so pretekla in Mirela je zgradila odlično zgodbo IzbranozMirelo in je na letošnjem sarajevskem knjižnem festivalu prejela Posebno priznanje strokovne žirije kot urednica knjige avtorja Siradjija Duhana (ki smo jo v Navdihni me prav tako že predstavljali).

Pride največji strah v mojem življenju

Leto 2020 je bilo leto velikih sprememb v življenju vseh nas. Novonastale razmere so od vseh zahtevale določeno stopnjo prilagoditve. A dokler se počutiš povezanega s svetom, ki je pred enako preizkušnjo, je nekako lažje in si misliš, skupaj bomo zmogli. Kar se dogaja, ni samo moje, dogaja se vsemu svetu. Tako oborožena z zavestjo o povezanosti celega planeta sem tudi jaz vstopila v obdobje prve karantene. Tudi po sproščanju prvih ukrepov osamitve smo v našem podjetju zelo optimistično nadaljevali življenje z veliko željo, da še bolj podpremo drug drugega in še bolj močno stisnemo roke solidarnosti in pomoči. Če želim navesti samo en tak primer, z največjim veseljem prikličem v spomin projekt nacionalnega interesa pod nazivom #vrnitevnapisanih, ki ga je v podporo odprtja knjigarn pripravila Javna agencija za knjigo v sodelovanju s številnimi knjigotržci in knjigarji. Vse je kazalo lepo in prav. Videti je bilo, da Življenje nadaljuje svojo pot, a ne tako, kot sem sprva mislila in dojela.

Malo pred drugim valom varnostnih ukrepov so nove razmere v podjetje, kjer sem bila redno zaposlena 8 let kot njegova predstavnica in piarovka, vnesle reorganizacijo in poslovanje postavile na drugačne temelje. Tudi sama sem bila postavljena pred nove pogoje, ki jih nisem najbolje sprejela. Težko sem se spoprijela z dejstvom, da je nove odločitve v podjetju začel usmerjati strah pred negotovo prihodnostjo. Še težje je bilo spoznanje, da nadaljevanje skupne poti ni več možno, da ni druge izbire zame, kot da nadaljujem po samostojni poslovni poti. Svet, v katerem sem živela varno, srečno in povezano, se je začel rušiti pred mojimi očmi. In v enem samem trenutku je vse izginilo. Počutila sem se, kot bi mi nekdo ukradel moje življenje.

Umetnost življenja je v sposobnosti sprejemanja sprememb

Spoprijemanje z novonastalo situacijo me je pretreslo do kosti. Vedela sem, da ne morem zanikati notranjega glasu, ki me je spodbujal, naj grem naprej, a po drugi strani sem poskušala čim bolj ozavestiti, kaj vse me čaka zunaj cone udobja. Ne glede na vso negotovost poti nazaj ni bilo več. Novih pogojev nisem sprejela in dobila sem odpoved.

Že to, da sem sredi takšnih kriznih razmer v zunanjem svetu ostala brez rednih prihodkov, je bilo precej šokantno zame in moje bližnje, a najbolj od vsega mi je bilo hudo zaradi izgube skupnosti, ki sem jo veliko let doživljala kot družino. Ta izkušnja mi je resnično priklicala vse najstrašnejše spomine in bolečino iz davne preteklosti, ko sem – prav tako zaradi nekih drugih kriznih razmer – morala zapustiti rojstno Sarajevo in svojo družino. Bila sem preplavljena s čustvi, od močne bolečine v prsih, tesnobe in žalosti do jeze, zamere in občutka izdaje. V vsej tej prizadetosti je »lizanje ran« in celjenje čustev trajalo precej dolgo. V tem procesu je odpuščanje poglavitno orodje, ki nam pomaga, da zlezemo na površje, se dvignemo nad osebno dramo ter se ozremo proti svetlobi. Nisem imela več izbire, zato sem svoja ranjena čustva želela čim hitreje preobraziti v sočutje ter iz osebne katarze zaživeti na novo. Globoko v sebi sem vedela, da je to moja edina rešitev.

Verjamem v moč sodelovanja

Tudi dejstvo, da sem si morala čim prej zagotoviti delo in prihodek, s katerim nas bom naprej hranila, odplačevala posojilo za stanovanje in pokrila vse življenjske stroške, mi ni pustilo, da bi se predolgo valjala v občutkih in vlogi žrtve. Tako sem dan za dnem sedela pred računalnikom, pisala, brala in ustvarjala naprej, kot bi bila še vedno v redni službi.

Ljudje so se začeli odzivati in mi ponujati različne oblike sodelovanja in še danes je tako. Še vedno raziskujem, čemu se bom dejansko v prihodnje najbolj posvetila, a neskončno sem hvaležna za vso podporo ljudi in priložnosti, da mi zaupajo in verjamejo v moč sodelovanja in povezovanja. Raziskovati sem začela tudi podjetništvo in spoznala čudovite ljudi, ki mi pomagajo, da na novi poti najdem svoje mesto v družbi. Zdaj vem zagotovo, da nas povezovanje in sodelovanje resnično osvobodi iluzije, da smo sami na svetu.

Zaupam procesu in sledim novemu toku

Ne glede na vse, kar se je zgodilo, ne bi spremenila ničesar. Nikoli nazaj, samo naprej – to je moto, ki se ga vedno držim. Življenje včasih po nenavadni poti uresniči vse tisto, v kar verjamemo. Zato sem kljub razmeram hvaležna življenju, da me je potisnilo naprej na pot, na kateri bom lahko samo še bolj povezana s sabo. Osvobojena zunanjih pritiskov sem na nenavaden način pridobila priložnost za spoznavanje svojih zmožnosti. Cona udobja nikoli ne omogoča napredka, zato vem, da se drugače nikoli ne bi premaknila naprej. Verjamem, da ima Življenje z nami vedno večje načrte, kot si jih lahko začrtamo sami. Zaupam temu procesu, sledim novemu toku in z otroško radovednostjo opazujem, kaj vse me čaka v novi resničnosti.

V življenju ni napak. Vedno je vse tako, kot mora biti. Nevidna sila nas vedno posluša in deluje za nas. In čeprav tega kdaj ne vidimo, je življenje vedno na naši strani. Vedno je pravi čas, da nežno objamemo svojo čudovito osebnost in sledimo ritmu svojega srca. Kljub strahu in negotovim razmeram lahko delujemo ter po najboljših močeh sodelujemo z Življenjem. Samo tako lahko pozdravimo sebe in družbo ter zaživimo dostojno na tem čudovitem planetu, ki ga zasedamo. Pogum, zaupanje, sočutje in hvaležnost so ključi do svobode. Srečno vsem na poti do zvezd!

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov.  Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Pridruži se praznovanju 8. obletnice Navdihni me

Foto: osebni arhiv avtorice