srž za.me

Z zvezd nazaj na Zemljo – moja pot ranjene zdravilke

avtor Ana Trebežnik 4. decembra, 2018

Bil je petek, natančneje petek 13-ti, ko sta starša končno dočakala moj prihod, ki je bil sprva napovedan za 1. julij. Zaradi svojih preteklih izkušenj na Zemlji sem namreč  kar malo odlašala. Menda sem bila zelo radosten otrok, ljubeča in igriva punčka, ki je znala uživati v vsakdanjih malih čudežih življenja. Moji spomini na otroštvo so še danes zelo nejasni, kar ni nič nenavadnega in minilo je trideset let, preden sem se začela spominjati izkušnje spolne zlorabe v otroštvu. Stara sem bila komaj štiri leta, ko mi je ta izkušnja na boleč način razkrila, da lahko tudi oseba, ki jo imaš iskreno rad, zlorabi tvojo naklonjenost in zaupanje.

Zgodilo se je pri moji varuški, starejši gospe in njeni družini, ki je bila vse do te izkušnje moj drugi dom. Potem se je čez noč vse spremenilo in ta nekoč odprta, radostna in ljubeča punčka se je začela zapirati. Nezavedno sem odrezala ta del sebe in radost je zamenjala globoka žalost, ker sem se nezavedno odrekla najbolj pristnemu delu sebe. Danes vem, da sem to storila zato, ker sem ta svoj odprti in radostni del sebe podzavestno krivila za zlorabo.

V družinskem okolju mi je bilo večino časa neznosno, saj nisem prenesla nenehnih prepirov med staršema in stalne napetosti zaradi vsega neizrečenega med njima. Takrat še nisem vedela, da so moje zdravstvene težave v veliki meri posledica njune potlačene negativne čustvene energije, ki sem jo kakor spužva srkala vase (hude bolečine v trebuhu, močni glavoboli, nenehna utrujenost, bolečine v kosteh in mišicah itd). Kot otrok se nisem zavedala, da sem empat in da preko svojega telesa zaznavam tako potlačena čustva drugih (njihove podzavestne vsebine), kot tudi različne energijske svetove in dimenzije, ki so onstran naše 3D realnosti. Dolga leta sem verjela, da je vsa ta bolečina, ki sem jo čutila MOJA, in nenehno sem se spraševala, kaj je z mano narobe, da nisem taka kot drugi. Starši so v svoji nemoči večino mojih težav pripisali moji ‘preobčutljivosti’.

Nemočen otrok in obiski z zvezd

Ko pogledam nazaj v otroštvo in čas odraščanja, so bila ta leta zame prepletanje občutkov nemoči, globoke žalosti, osamljenosti in nerazumljenosti ter nenehnega hrepenenja po občutku varnosti in pripadnosti. Nikoli se nisem čutila kot del svoje družine in zvečer sem pogosto zrla v nebo, upajoč, da bo moja ‘prava družina’ prišla pome. Jasno se spomnim poznega večera, ko sem na nebu prvič zagledala osvetljene obrise treh vesoljskih plovil, ki so se premikala izredno hitro in z naglimi preskoki spreminjala smer gibanja. Vanje sem zrla kot bi bila hipnotizirana in po tistem večeru se mi je začelo dogajati, da me je občasno, ko sem šla zvečer v posteljo, še v polsnu nek snop energije začel vleči ven iz mojega fizičnega telesa.

Preplavljal me je strah, saj nisem imela nobenega nadzora nad dogajanjem. Bitja, ki so me preko svetlobnega snopa dobesedno ‘posesala’ na svoje plovilo so bila z ozvezdja Plejade, od koder izvira tudi večji procent mojega nezemeljskega DNK-ja (ta vsebuje zapise iz več kot 50 različnih zvezdnih sistemov, kar sem seveda izvedela mnogo kasneje, ko so v moje življenje začeli prihajati ljudje, ki so mi pomagali osvetliti mojo dušno pot in kozmični izvor). Namen teh ‘ugrabitev’ je bil poskrbeti za moja energijska telesa ter zmanjšati negativne vplive travmatičnih izkušenj in okolice na moje energijsko polje, da ne bi ‘pozabila’ svojega dušnega poslanstva. Sčasoma sem se na te ‘nočne obiske’ navadila in z leti spuščala strah pred nezemeljskimi bitji. Pri 10-ih letih sem imela prometno nesrečo, ko je vame trčil motorist, ki se je na srečo končala zgolj z odrgninami in pretresom možganov. Spominjam se trenutka, ko sem obležala na sredi ceste s pogledom uprtim v nebo, vse okoli mene je izginilo in v mislih sem rekla Stvarniku: ‘V redu je, jaz sem pripravljena..’ Trenutek kasneje me je nekdo dvignil in odnesel s ceste.

Močna sem in zmorem vse preizkušnje – kaj pa cena?

Ko sem bila stara dobrih 16 let me je nekega večera na javnem mestu napadlo šest starejših fantov, ki so me na silo ovlekli v en park, me slekli in otipavali, kar bi se zlahka končalo kot skupinsko posilstvo. Še danes se sprašujem od kod sem takrat potegnila tako moč, da sem zmogla fizičen spopad in mi je uspelo pobegniti. V letih, ki so sledila in v času študija na fakulteti, sem še dvakrat doživela podoben napad in poskus posilstva, občutki ogroženosti ter strahu pred ponovnim napadom pa so me spremljali še nekaj let po zadnji tovrstni izkušnji.

V času študija, ki sem ga posvetila ‘ljubezni do modrosti’ (starogrški izraz za filozofijo), me je najbolj zaznamoval boleč partnerski odnos, v katerem sem zavoljo čustveno zelo ranjenega moškega pozabila nase. Podzavestno sem verjela, da moja ljubezen lahko zaceli vse njegove čustvene rane. V tem odnosu sem izkusila fizično, psihično in verbalno nasilje ter najrazličnejše čustvene manipulacije. Sedem let sem bila ujeta v začaranem krogu zlorab in postopoma izgubila sebe, svojo identiteto ter pozabila na svoje želje in potrebe. Bila sem ‘reševalka drugih’, namesto da bi se obrnila navznoter in ‘rešila’ sebe. Takrat se še nisem zavedala kaj pomeni ljubezen do sebe in da mi ni potrebno vsega razumeti, kaj šele sprejeti. Nisem se zavedala svoje vrednosti in da imam pravico do sproščenega, radostnega življenja, ki je v skladu z mojimi željami, temveč sem podzavestno prevzemala odgovornost za čustva, doživljanje in posledično tudi izkušnje ljudi, ki so mi bili blizu. Nikoli se nisem vprašala: Kako pa si ti Ana, kaj se pa s tabo dogaja? Nekje v sebi sem čutila, da sem dovolj močna in da bom zmogla vsako preizkušnjo. A za kakšno ceno?

Danes jasno vidim, da so bili vsi moji nekdanji partnerski odnosi prežeti z zlorabo, čeprav so te zlorabe sčasoma postajale vse bolj subtilne. Minila so leta, preden sem spoznala, da so načini delovanja, ki sem jih jaz zaradi svojih preteklih izkušenj doživljala kot ‘normalne’, dejansko zloraba (žaljivke, očitki, nespoštovanje, čustveno izsiljevanje itd). Vse sem bolj ali manj sprejela, saj drugega nisem poznala.

Boleča izkušnja splavov začne podirati moje zidove

Po končanem študiju sem začela delati v knjigarni, kjer se je lahko izrazila moja ljubezen do knjig, predvsem t.i. duhovne literature in starih znanj. V tem času sem doživela dva sponatana splava, ki sta v meni pustila občutek praznine in globoke žalosti. Oba splava sta bila zelo boleči izkušnji, saj je zarodek v maternici zaradi zastoja srca nepričakovano umrl in naenkrat v meni ni bilo več življenje, temveč smrt. Ko sem bila v roku pol leta zaradi spontanega splava že drugič v bolnici, sem podoživljala vse težke izkušnje v svojem življenju, od bolečine v otroštvu do depresije v času odraščanja in bolečih partnerskih odnosov, vsakič znova sama in brez čustvene podpore. Takrat se nisem zavedala, da nisem v resnici nikoli nikogar spustila zares blizu in da sem okoli sebe zgradila nevidne zidove. Navajena sem bila skbeti za druge in dajati, nisem pa znala sprejeti in dovoliti drugim, da poskrbijo zame.

Odkar pomnim sem pomoč in podporo iskala v duhovnem svetu, se povezovala s svojo kozmično družino, bitji in energijami narave in svojimi duhovnimi vodniki. Bila so obdobja, ko sem imela več stika z njimi kot z ljudmi. Vendar pa z nezemeljskimi bitji nisem imela samo prijetnih izkušenj, temveč tudi mnoge preizkušnje, ko so me obiskovali t.i. temni mojstri (kozmična bitja, ujeta v manipulacijo in borbo za moč) in nižje razvita nezemeljska bitja, ki se včasih ljudem načrtno lažno predstavljajo kot bitja svetlobe (v šamanizmu bi temu na zemeljski ravni rekli ‘trickster spirit’). Skozi lastno izkušnjo sem se naučila prepoznavati med resnično in lažno svetlobo, da sem lahko po mnogih ‘iniciacijah’ začela sodelovati z mojimi resničnimi duhovnimi vodniki. Nekoliko kasneje so z mano vzpostavili stik tudi Akturijanci, člani moje izvorne kozmične družine, ki mi s svojimi zdravilskimi znanji in sposobnostmi danes pomagajo pri mojem delu s strankami.

Naučila sem se poskrbeti za svoje potrebe

Poleg zdravljenja, ki sem ga prejemala od bitij svetlobe, je bila zame ključna zdravilka mati Narava, predvsem drevesa in gozdovi, kjer sem se počutila popolnoma sprejeto, varno in ljubljeno. V meni je ponovno vzbudila ljubezen do Zemlje in začela sem odkrivati svojo strast do potovanj, predvsem v oddaljene dežele, ki imajo bogato duhovno tradicijo in kjer stara znanja še niso povsem pozabljena.

Moja pot samozdravljenja je potekala v spirali, tako kot vsak proces. Sleherna izkušnja je dregnila v stare čustvene rane in počasi, kot bi lupila čebulo, sem s sebe spuščala boleče plasti svoje preteklosti. V letih ozaveščanja teh čustvenih ran in zavestnega zdravljenja svojega notranjega otroka, so prihajala na površje vsa tista potlačena, težka čustva, ki sem se jih že v otroštvu naučila odrezati od sebe. Zavestno sem se odločila, da se znova odprem celostnemu čutenju sebe in sveta okoli mene, da preneham bežati iz svojega telesa (obrambni mehanizem iz otroštva, ki ga zelo dolgo nisem spustila) in končno sprejmem svojo zemeljsko izkušnjo.

Spoznala sem, da sta bolečina in radost dve plati istega kovanca; da se moram, če želim znova občutiti svojo izvorno radost, najprej odpreti svoji potlačeni bolečini in si jo dovoliti zavestno spustiti. Skozi življenje se je v meni nakopičilo veliko jeze, predvsem zaradi občutkov nemoči, ogromno žalosti zaradi občutkov nerazumljenosti in nesprejetosti ter ponotranjene krivde. Danes sem za vse te izkušnje in pre-izkušnje hvaležna, saj sem preko njih odkrila svojo notranjo moč in modrost svoje duše. Naučila sem se vzljubiti svojo drugačnost in sprejeti svojo notranjo punčko, prepoznati svoje potrebe in poskrbeti zase. Te izkušnje so mi omogočile, da danes opravljam svoje dušno poslanstvo in preko svoje terapevtske prakse pomagam tudi drugim, da začutijo sebe, zdravijo svojega ranjenega notranjega otroka, zaživijo svoje resnične potenciale in odkrivajo svojo edinstveno dušno pot. Naučile so me odpuščati, tako sebi kot drugim, saj se ravno v odpuščanju razodevata naša resnična veličina in božanski izvor naše duše.

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o.

Z zvezd nazaj na Zemljo – moja pot ranjene zdravilke

Foto: arhiv avtorice