vodi.me

Ko stopimo skupaj, najdemo rešitev

KO STOPIMO SKUPAJ, NAJDEMO REŠITEV IN PRAV TO NAS DRŽI SKUPAJ

Že nekaj časa želim napisati nekaj besed o ECOTIP-u SKOZI MOJE OČI. Nekaj o ljudeh, težavah, rešitvah, zaupanju, napakah, odgovornosti in skupni prihodnosti.

Včasih se zalotim, da se vprašam, kaj je tisto, kar nas v resnici drži skupaj.

So to leta skupnega dela?
So to izkušnje, ki smo jih nabrali na poti?
So to uspehi, na katere smo ponosni?

Morda vse to.

A če sem iskrena, mislim, da nas najbolj povezujejo trenutki, ko ni bilo lahko.

Dnevi, ko ni šlo vse po načrtih. Ko smo morali sprejeti težke odločitve. Ko smo naredili napako. Ko smo bili utrujeni, negotovi ali preprosto nismo vedeli, kako naprej.

Takrat se pokaže, kdo smo.

In takrat se vedno znova vračam k misli, ki mi je skozi leta postala zelo pomembna:

Iščem rešitve, ne problemov.

To ne pomeni, da problemov ne želim videti. Prav nasprotno. Probleme moramo prepoznati, o njih govoriti in jih imeti dovolj radi, da jih želimo rešiti.

Toda ne želim, da nas težava ustavi.

Ne želim, da ure in dneve porabljamo za iskanje krivca. Ne želim, da se sprašujemo samo, kdo je naredil napako. Želim, da se vprašamo nekaj drugega:

Kaj lahko naredimo mi? Kaj lahko naredim jaz? Kako lahko to skupaj popravimo?

To je zame bistvo podjetja, še posebej družinskega podjetja.

Ker družina ni družina zato, ker se nikoli ne skrega. Družina je družina zato, ker se zna po nesoglasju ponovno najti.

Tudi pri nas je včasih težko. Imamo različna mnenja, različne poglede in različne načine razmišljanja. In prav je tako. Če bi vsi razmišljali enako, bi mogoče marsikdaj spregledali rešitev, ki jo potrebujejo naše podjetje, naši sodelavci ali naši kupci. Zato potrebujemo tako kolerike, sangvinike, flegmatike in sangvinike.

Pomembno je samo, da se znamo poslušati in predvsem slišati.
Da znamo stopiti korak nazaj.
Da znamo reči: »Morda imaš prav.«
In tudi: »Motil sem se.«

To niso besede šibkosti. Ravno nasprotno. To so besede ljudi, ki jim je mar.

Ko človek dolga leta ustvarja nekaj svojega, podjetje postane del njega. V njem niso samo številke in rezultati. V njem so spomini. Ljudje. Prve zmage. Prvi veliki izzivi. Skrbi, ki jih odneseš domov. In trenutki ponosa, ko pogledaš okoli sebe in vidiš, kaj vse smo skupaj ustvarili.

Zato mi je pomembno, da ne pozabimo, zakaj vse to počnemo. Ne samo zaradi današnjega dne. Ampak tudi zaradi jutrišnjega. Zaradi tistih, ki prihajajo za nami. Zaradi prihodnjih generacij. Zaradi otrok, ki bodo nekoč morda sedeli za isto mizo in sprejemali svoje odločitve.

Želim si, da jim ne zapustimo samo uspešnega podjetja. Želim jim zapustiti vrednote.

Da bodo vedeli, da se človeka ne ocenjuje samo po tem, koliko uspeha je dosegel, ampak tudi po tem, kako se je obnašal, ko je bilo težko. Da bodo vedeli, da je pomembneje najti rešitev kot dokazati, kdo ima prav. Da bodo razumeli, da se velike stvari ne zgradijo čez noč in nikoli ne nastanejo zaradi enega človeka.Nastanejo takrat, ko ljudje verjamejo drug drugemu.

Ko si pomagamo.
Ko si zaupamo.
Ko tudi v najtežjem trenutku nekdo reče:

»Dobro. Problem imamo. Zdaj pa poglejmo, kako ga bomo rešili.«

To je način, kako želim gledati na prihodnost.

Ne pričakujem, da bo vedno lahko. Ne pričakujem, da bomo vedno imeli prav. In ne pričakujem, da bo vse potekalo brez napak.

Pričakujem pa, da bomo ostali skupaj.

Da bomo imeli pogum pogledati težavam v oči.

In da bomo namesto vprašanja »Kdo je kriv?« vedno pogosteje postavili vprašanje:

»Kaj lahko naredimo, da bo jutri bolje?«

Kajti na koncu dneva niso pomembni samo problemi, ki smo jih imeli.

Pomembno je, koliko rešitev smo skupaj našli.

In če lahko svojim otrokom, svojim sodelavcem in prihodnjim generacijam predamo samo eno misel, naj bo ta:

Ne boj se problema.
Ne išči krivca.
Ne obupaj, ko je težko.
Išči rešitev.

Ker pot naprej se vedno začne z odločitvijo, da jo bomo poiskali.

In jaz verjamem, da jo bomo našli, ker še vedno smo jo.

Tisto kar se je zgodilo, naj pripada preteklosti, tisto kar ustvarjamo danes, pripada prihodnosti.

In dokler bomo znali stopiti skupaj, poslušati drug drugega in iskati rešitve, bomo imeli nekaj, česar ni mogoče izmeriti v številkah – moč, da gremo naprej.

SKUPAJ.

Zgodba je nastala kot rezultat sodelovanja, usposabljanj, delavnic in razvoja v okviru projekta podpore zaposlenim, v katerem je sodelovalo podjetje Ecotip d.o.o.; podporo pa smo izvajali v Insights d.o.o. Vsak teden bomo objavili prispevek; skupaj šest izjemnih pričanj, mnenj, pogledov zaposlenih v Ecotipu d.o.o. Prvič objavljeno v Ecopisu, časopisu podjetja Ecotip; poobjavljeno z dovoljenjem.

******

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov

Foto: osebni arhiv avtorice