vodi.me

Petrini petki – o spontanosti

by Petra Melanšek 26. aprila, 2019

Zadnjič sem prebrala na enem portalu, da je »Življenje: čudovito igrišče, v katerem je možno vse. A tu nismo za vedno. Naše življenje je kratko in omejeno in na tem čudovitem malem planet življenje leti z neverjetno hitrostjo. Zato, ko ste na njem, živite s strastjo. Naj bo vaše življenje zanimivo. Naj šteje!«.

Potem sem začela brskati, kdo je našel tako čudovito besedno povezavo in prišla do članka pred dvema letoma, kjer je bilo napisano, da je to je zapisal 24-letni umirajoči fant, moški, kakorkoli želite, ki si je že izbral kravato, ki jo bo nosil na lastnem pogrebu. Ga ne poznam, pa bi si ga želela, kajti zapisal je še: “Neumno se je bati tujega mišljenja. Strah slabi in vas paralizira. Če mu pustiš, lahko raste iz dneva v dan, dokler se popolnoma ne izgubite in od vas ostane samo še lupina. Poslušajte svoj notranji glas in mu sledite. Nekateri ljudje lahko temu pravijo norost, vendar obstajajo tudi taki, ki vas bodo imeli za legendo.”

Ja, to vse vem in seveda mu dam prav. Velikokrat pišem o tako zelo »pametnih« stvareh, ampak: ali jih 100% živim? Japajade… ali ste že videli mojega svizca, ki zavija čokolado?! ? Ne, ker je lažje soliti drugim pamet kot pa se premakniti iz cone udobja in res prijeti bika za roge in se ravnati zgolj, ampak res samo po svojem občutku. Seveda to včasih lahko koga tudi prizadene, ampak saj ni treba da smo nesramni, ko povemo kaj čutimo ali kaj si želimo oz.česa si ne.

Ali res človek lahko čez noč spusti vse zavore in se popolnoma prepusti trenutku in toku? Biti popolnoma spontan… To bi si želela. To je zame občutek »varnosti« o katerem govorim, ko me kdo vpraša: pa veš kaj bi rada? Biti spontana. In moram reči, da mi to včasih že uspe, a je odvisno od ljudi okrog mene. Ko zaupam in se počutim varno, ko ne izbiram besed in jih ne sejem kot moko skozi sito, potem sem to lahko. Ko mi je vseeno, kaj si mislijo drugi, ker zaupam svojemu občutku in mi je to dovolj.

A vse to lahko šele, ko se res počutim »varno«. In pred kratkim je bil trenutek, ko sem si zaželela, da bi to lahko bila in vem da bi lahko bila, če… Pa je ostala le misel: »Zagotovo v naslednjem življenju…« Ali morda onkraj mavrice… Bo tam vse drugače in vse tako zelo lahko? Obljubiš, da bova kot iz Pavčkove pesmi Vetrnice:

“Voda in veter – nerazdružen par.
Med njima so prečudovita stanja
dotikanj, božanj, milih ljubkovanj,
napor nenehnega zapeljevanja,
visoka pesem čutnosti in sanj.”

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d.o.o.

Foto: Andraž Purg, Grupan Grupa v Vivapen