Lahko sem jaz – ne popolna, ampak resnična

Kuvajt, drugi Urškin dom

Urška Ipavec je 34-letna strokovnjakinja s področja fitnesa in vodja trenerjev na Bližnjem vzhodu, kjer trenutno opravlja vlogo fitnes managerke v Kuvajtu. Vzporedno zaključuje študij psihologije, saj želi svoje dosedanje izkušnje na področju vodenja, gibanja in dela z ljudmi nadgraditi z globljim razumevanjem človeškega vedenja in medosebnih odnosov. Urškin cilj je, da v prihodnosti deluje kot psihologinja ter ljudem nudi strokovno podporo in prostor za osebno rast. Svojo željo gradi na osebnih izkušnjah, saj jo je zveza z narcistično osebo skorajda zlomila – »Iz narcistične zveze sem izstopila z razbitim občutkom sebe, a sem si ga s časom in pomočjo ponovno zgradila – močnejšega in trdnejšega kot prej.« Spoznala sem jo na Dobi, kjer je bila ‘moja’ srčna študentka.

Odnos z narcisom pusti močne posledice – a me prebudi

»Zagotovo me je v življenju najbolj oblikovala izkušnja narcističnega odnosa, ki je bil vse prej kot zdrav. Bila sem v zvezi, kjer sem se sčasoma popolnoma izgubila. Veliko stvari sem spregledala, jih opravičevala – ker sem verjela, da sem našla svojo osebo. Danes vem, da sem bila v odnosu z narcisom in ta izkušnja je v meni pustila močne posledice – a me je tudi prebudila,« se iskreno izpove Urška.

»Ko sem se končno odločila, da grem stran, mi ni bilo težko oditi – bolj me je bilo strah, kaj bo on naredil. Kako bo reagiral, kaj bo poskušal, kako daleč bo šel. Ta negotovost me je paralizirala dlje kot sama odločitev. A prav ta trenutek – ko sem kljub strahu izbrala sebe – je bil prelomnica. Začela sem znova graditi svojo samozavest, se učiti postavljati meje in predvsem spoštovati sebe,« oriše svojo pot iz pekla. A nekaj dobrega se rodi tudi iz najhujših preizkušenj. »Ravno ta izkušnja me je pripeljala do študija psihologije. Želela sem razumeti osebnostne motnje in dinamiko takšnih odnosov – predvsem zato, da bi lahko razumela, kaj sem doživela, in kako pomagati drugim, da se ne bi počutili tako same, kot sem se jaz,« opisuje svojo odločitev za študij in dodaja, da je »zelo hvaležna ljudem, ki so mi stali ob strani, ki me niso silili, ampak so me mirno podpirali, ko sem bila pripravljena.«

Družina je harmonija, zavetje

Popolnoma živa v svoji pristnosti – fizični, odnosni, čustveni

»Najbolj živa se počutim, ko sem v gibanju – ko telo diha svoj ritem in um končno utihne,« se smeje Urška. »Gibanje mi daje občutek svobode, moči in notranjega miru. Podoben občutek mi prinašajo tudi ljudje, ob katerih lahko preprosto sem. Tisti, ki me ne silijo v vloge, ki mi pustijo, da sem jaz – nepopolna, iskrena, spontana. Ob takih ljudeh ne rabim paziti na vsak stavek ali ton glasu – samo sem, in to je dovolj,« izpostavlja.

»Največja učiteljica pa je bila zame izkušnja vračanja k sebi. Učenje, kako prepoznati, kaj je moje in kaj ni. Kako ne prevzemati odgovornosti za čustva drugih in kako ostati zvesta sebi, tudi ko je to neprijetno ali osamljeno. Ta pot ni bila hitra, a me je naučila največ,« priznava Urška.

Želim biti del nečesa, sprejeta takšna, kot sem

Pravi, da ji izjemno veliko pomeni družina. »To je zame prostor, kjer sem lahko to, kar sem, brez mask. Vrednote, ki sem jih prejela doma – toplina, spoštovanje, predanost – so mi še danes temelj, na katerega se naslanjam v odnosih, pri delu in v življenju na splošno. Ni mi pomembna popolnost, ampak občutek, da nekje pripadam. Da sem del nečesa, kjer podpiramo drug drugega, tudi ko je težko,« Urška srčno pripoveduje.

»Zelo visoko pa cenim tudi iskrenost – predvsem tisto, ki prihaja iz notranje zrelosti, ne potrebe po dokazovanju. Iskrenost mi pomeni svobodo. Da lahko nekaj povem, začutim, izrazim – brez strahu, da bom zato manj vredna. Verjamem, da je prav v ranljivosti pogosto največja moč,« se strinjava.

Navdih najdem v ljudeh z integriteto, ki ustvarijo občutek varnosti

Urška v svojem elementu

Urška trenutno dela kot fitnes managerka, kjer vodi ekipo enajstih trenerjev. »Vodenje ni le organizacija, temveč predvsem odnosi – in to je tisto, kjer se najbolj najdem,« izpostavi Urška. Letos vstopa v zadnji letnik študija psihologije in se veseli poti, ki je še pred njo. »Odločitev za ta študij je bila prelomna – ne le kot karierna sprememba, ampak tudi kot osebna zaveza, da želim delati z ljudmi bolj poglobljeno in strokovno. V prihodnosti se želim razvijati v poklicu psihologinje, morda tudi kot klinična psihologinja, saj me zanimajo področja duševnega zdravja, odnosov in okrevanja po težkih življenjskih izkušnjah,« pa opisuje svoje cilje v prihodnosti.

»Navdihujejo me ljudje, ki znajo voditi z integriteto – mirno, spoštljivo in odločno. Tisti, ki ne potrebujejo glasnosti, da jih slišimo, ampak s svojo prisotnostjo ustvarijo občutek varnosti. Takšno voditeljstvo želim razvijati – tako v poslu kot v svojem prihodnjem psihološkem delu,« zažari.

Poslušati in razumeti brez obsojanja

Urška verjame, da vsak človek nosi nekaj, česar drugi ne vidimo. Zato skuša ljudi najprej razumeti, ne obsojati, pravi. »Raje se vprašam, kaj se za nečim skriva, kot pa da hitro sklepam,« poudarja Urška.

»Moj pogled na svet se tako naravno preliva v to, kako komuniciram, kako vodim in kako gradim odnose – z mero potrpežljivosti, z odprtostjo in željo po razumevanju. In to je nekaj, kar si želim ohraniti tudi na svoji nadaljnji poti kot bodoča psihologinja,« opredeljuje svoj način dela in življenja. »Verjamem, da ljudje začutijo, kdaj je iskrenost dobronamerna, in pogosto prav ta neposrednost prinese rezultate. V vsakem odnosu iščem ravnovesje med strukturo in človeškostjo. Sem organizirana, odgovorna in dosledna, a ob tem mi je pomembno, da se ljudje ob meni počutijo dovolj varne, da povedo, kako v resnici je – brez strahu pred kritiko ali nesprejemanjem. Poseben pečat mojemu delu daje ravno ta kombinacija – jasnost in človeškost,« izpostavlja Urška.

Vedno je pravi trenutek poslušati svojo intuicijo

Zelo pomembno je, da se slišimo. Tako meni tudi Urška, ki svetuje, da ne ignoriramo sebe, »svojih občutkov, intuicije, notranjih glasov, ki pogosto povedo več kot vse zunanje potrditve.«

»V življenju se bomo večkrat znašli v vlogah, ki nas omejujejo, prilagajajo ali oddaljijo od tega, kar v resnici smo. A nikoli ni prepozno, da si postaviš vprašanja, narediš spremembo in začneš znova. Tudi če počasi,« polaga na srce. »Biti močen ne pomeni, da gre vedno vse brez težav. Pomeni vztrajati, ostati iskren do sebe in si dovoliti čutiti tudi takrat, ko bi bilo lažje umakniti se ali potlačiti občutke,« je prepričana.

Druga kultura, a vsi smo ljudje, ranljivi v svojem bistvu

Spodbujam k razmisleku, rasti in razumevanju

»Ustvarjanje mi prinaša notranji mir. Rada rišem in slikam na platno, ko pustim, da me vodijo občutki. Takrat ne razmišljam preveč in to so trenutki, ko sem popolnoma prisotna in povezana s seboj,« se Urška odpre.

»Rada tudi berem ali poslušam podcaste, še posebej od Roberta Greena, avtorja knjig The 48 Laws of Power, The Art of Seduction in The Laws of Human Nature. Njegov način razmišljanja me navdihuje – predstavlja mi nekakšnega idola, ker zna neverjetno jasno videti človeško naravo in razbrati mehanizme, ki vodijo odnose, izbire, dinamike moči. Njegov pogled na življenje je pronicljiv, brez iluzij, a hkrati izredno človeški. Cenim vsebine, ki me spodbudijo k razmisleku, rasti in globljemu razumevanju sebe in drugih. In Robert Greene to pri meni vedno doseže,« se smeje.

Znati je potrebno pogledati nazaj in se spomniti vsega že doseženega

»Včasih pozabim, koliko sem že dosegla. V trenutkih negotovosti se ujamem v občutek, da nisem dovolj, a ko pogledam nazaj, vidim pot na katero sem lahko ponosna. Preselila sem se v tujino, sama, v popolnoma drugačno kulturo. Sprejela sem neudobje, se začela poglabljati vase, spremenila karierno smer in si dovolila začeti znova,« izpostavlja Urška.

Z družino – predvsem s starši, je danes povezana še globlje. »Vsakič, ko se vrnem v Slovenijo, občutim to vez še bolj močno. Razdalja me je naučila hvaležnosti. Da nič ni samoumevno in da največ šteje prav to, kar je domače, tiho in stalno,« nežno dodaja.

Ko ne delam, ustvarjam – rišem, pišem, hodim. Potrebujem te mirne kotičke, kjer sem lahko popolnoma jaz. Ne popolna, ampak resnična. In to danes šteje največ.

Urška o sebi

Sem …

Občutljiva, ker doživljam svet globoko – vsa čustva, lepa in težka, me preplavijo s svojo intenzivnostjo. Dolgo sem to dojemala kot šibkost, danes pa vem, da je to moj vir empatije in razumevanja drugih.

Močna, ker sem preživela odnos, ki me je skoraj zlomil. Iz narcistične zveze sem izstopila z razbitim občutkom sebe, a sem si ga s časom in pomočjo ponovno zgradila – močnejšega in trdnejšega kot prej.

Intuitivna, ker sem se naučila poslušati svoje telo, občutke in tihi notranji glas, ki me nikoli ni zares zapustil – le predolgo sem ga ignorirala.

Predana, ker v vse, kar počnem – študij, odnose, delo na sebi – vlagam srce. Ne morem drugače. Ko me nekaj premakne, sem tam z vsem, kar sem.

Iskrena, ker si ne želim več živeti v iluzijah – niti svojih, niti tujih. Po tej izkušnji sem se odločila, da bom do sebe in drugih raje ranljivo iskrena, kot pa lepo tiho.

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov.