preberi.me

Meditacija za notranjo umirjenost

avtor Mirela Smajić 8. februarja, 2023

Učenec je srečal mojstra za meditiranje in ga vprašal:

»Kako lahko pomagam spremeniti svet na bolje?«
Rekel mu je:
»Najprej se moraš naučiti meditirati, le tako boš spoznal sebe. Ko resnično spoznaš sebe, boš resnično zmožen pomagati drugim.«

Mnenje prispeva: Mirela Smajić
Naslov knjige: Meditacija
Avtor: Matteo Pistono
Foto: Založba GNOSTICA

Meditacija je dinamičen in stalen proces, ki širi naše zavedanje. Omogoči nam, da pridemo do spoznanja nedeljivosti svoje resničnosti od čutnih dražljajev do svojih misli in občutkov. Z njo spoznavamo razsežnosti in zmožnosti uma ter resnično radost in zadovoljstvo, ki izhajata iz naše notranjosti. Pomaga nam odkriti resnično zadovoljstvo.

»Zagotovo lahko zunanje okoliščine lahko nekomu pomagajo k srečnosti in blagostanju,  vendar sta konec koncev srečnost in trpljenje odvisna od uma in tega, kako ta zaznava.«
Dalajlama

Kultiviranje uma

Pri meditaciji je pozornost obrnjena v notranji svet. Moramo se izuriti v ohranjanju pozornosti in vztrajati do izkušnje, ki nam omogoči notranje razumevanje, vpogled v skrivnost in pravo resničnost. Pri kultiviranju uma se urjenje v meditaciji začne z razvijanjem različnih mentalnih orodij. Nekatera izmed teh so osredotočenost na eno točko, čuječnost, prostornost in nemoteno zavedanje.  Ko razvijemo ta mentalna orodja, jih uporabimo, da pogledamo ne le tisto, kar um zaznava – kar vidimo, slišimo, okušamo, vonjamo, otipamo in mislimo –, ampak pogledamo tudi um sam. Z meditacijo se lahko zavedamo zavedanja. Ni potrebno, da našo pozornost neprestano odvračajo razna vznemirjenja in jo odpeljejo v neskončna razmišljanja in se misel vrti okoli preteklosti, ki ne obstaja, in prihodnosti, ki je še ni. Raje z meditacijo dovolimo svoji zavesti, da polno manifestira svojo jasnost in razsežne kakovosti. Meditacijske vaje je najbolje uvajati postopoma, dan za dnem, vztrajno in z zdravo količino humorja in radosti.

Kako začeti meditirati?

Pred meditacijo jasno določimo namen. V meditaciji kultiviramo mirnost telesa, ker se pri premikanju telesa pojavi težnja po vzbujanju misli in razmišljanju, kar lahko zmoti um. Ko se učimo meditirati, ne skušamo ustaviti misli, temveč skušamo zmanjšati odvračanje pozornosti. Skeniranje telesa zbere našo pozornost, ki je tako pogosto razpršena navzven, ko lovi, kar vidi, sliši in misli, in to preusmerja. Osredotočimo se, svoj um prenesemo v telo in ga skeniramo, da občutimo fizične, čutne zaznave, ki se dogajajo prav tam, prav zdaj. To telo sprošča in umu sprosti stres. V vsakem meditacijskem položaju, sede, stoje, med hojo ali leže, je pomembno, da ohranjamo čuječnost. Čuječnost omogoča zravnana, a ne toga hrbtenica.

• Pri meditaciji ne gre za to, da bi imeli posebne vrste občutke.
• Meditacija ni vedno pomirjujoča, ekstatična ali sproščujoča.
• Pri meditaciji ne gre za to, da bi ustavili misli.
• Meditacija se ne izvaja le na meditacijski blazini, ampak se lahko dogaja kjerkoli, kdajkoli.
• Meditacija ni umik od sveta, ampak intenzivno poglabljanje vanj.
• Meditacija ni enkratna, stalna izkušnja, h kateri se skušamo vračati, ampak je vedno spreminjajoč se proces.
• Pri meditaciji ne gre za to, da bi bili duhovni, ampak da vidimo resničnost tako, kot je.

Dihanje in meditacija

Osredotočanje na dihanje ima na telo in um pomirjujoč učinek in omogoča koncentracijo na posamezno točko. Dihanje se odvija refleksno, ne glede na to, ali se tega zavedamo ali ne. Na tak način je zelo zanesljivo, saj nam je vedno na razpolago. Koncentriranje na dihanje na splošno ne vzbuja močnih čustev, ki bi nas ponesla v moteče razmišljanje. Preprosto nehajmo razmišljati spustimo razmišljanje, se sprostimo in se vrnimo k dihanju. Tako kot za vsako umsko veščino tudi za to velja, da je treba vaditi.

Vsakokrat, ko si vzamemo čas za meditacijo, kultiviramo mirnost, tišino in zavedanje. Združeni ti trije vidiki naše dejavnosti v nas uravnotežijo sprostitev in pozornost. To je tisto ravnotežje, s katerim spoznavamo svoj um. Mirnost v notranjosti kultiviramo z osredotočanjem pozornosti na telo ali dihanje, kar pomaga vzpostaviti notranjo mirnost. Pri svoji dejavnosti moramo najti ravnotežje med pozornostjo, budnostjo in prostornostjo.

Na svoji meditacijski poti smo deležni treh posebnih izkustev: blaženosti, jasnosti in stanja brez misli. Medicinske raziskave v zadnjem desetletju kažejo na to, da čuječnost in meditacija pozitivno prispevata k ravnanju z bolečinami, tudi pri tistih, ki trpijo zaradi kroničnih bolečin.

P. S.:

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov.

Tako tiskano kot tudi revijo v e obliki lahko kupite in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje.

Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli  srečanja z vami.