Knjiga Sestrstvo: Kako osvoboditi modro, divjo žensko v sebi avtorice Rebecce Campbell (v izvirniku: Rise Sister Rise: A guide to unleashing the wise, wild woman within, HayHouse UK Ltd., 2016), je prišla v moje roke v poštnem paketu kakšen dan zatem, ko sem v sebi začutila željo po branju novega čtiva. Kot naročena za čas, v katerem poglabljam zavedanje o moči prebujenega ženskega glasu, ki ve, kdo je in to jasno izraža v svet.
~ ~ ~
Piše: Andreja Cepuš
Avtor: Rebecca Campbell
Založba: Založba Eno (distributer Založba Primus)
Kraj in leto izdaje: Ljubljana 2017
~ ~ ~
V založbi opisujejo vsebino kot ‘vodnik k soustvarjanju povsem novega arhetipa za ženske v časih prebujanja’. Avtorica nas v aktivnost povabi skozi svojo lastno zgodbo, v kateri nam razkriva ključne elemente, ki so jo pripeljali na pot spoznanja svoje biti, osvobajanja svojega glasu in deljenja tega v novi poklicanosti – v prebujenem življenjskem poslanstvu.
Po otroštvu, kjer je globoko koprnela po prenašanju modrosti in zato kmalu začela izbirati starejše modre ženske za svoje najboljše prijateljice, je nato podlegla klicu življenja, kot ga danes v večini poznamo. Vrgla se je v gradnjo kariere in skozi moški princip delovanja postajala odločna tekmovalka v igri za uspehom in izjemno uspešna ženska. Sprva skozi rožnata očala še vidi v tej igri in svojem delu višji smisel, a kmalu ugotovi, da v svetu kapitalizma, kjer čas enačijo z denarjem, ne čuti osebne izpolnitve, še manj zadovoljstva in veselja. Pridna punca, garačka in predana bojevnica so tisti vidiki, ki jih izmojstri do potankosti in res jo pripeljejo vse do vrha, saj pri 30-ih postane kreativna direktorica londonske oglaševalske agencije. A tam se znajde odtujena od sebe, izgorela in popolnoma notranje prazna. Zgodba se odvija po mitskem vzoru ‘poti junakinje’ (avtor Joseph Campbell), ko avtorica zapusti znano in vstopi v fazo odkrivanja še nepoznanega, ‘mističnega sveta’. Rebecca namreč sledi notranjemu klicu duše in se odpravi na sveto romanje, skupaj s še dvema prijateljicama. Pot od Istanbula do Kaira skozi Turčijo, Sirijo, Jordanijo in Egipt ji odkrije nove dele sebe in njeno življenje se za vedno spremeni.
Vrniti se nazaj, ko enkrat odkriješ novo pot?
Ko enkrat stopimo na pot odkrivanja nečesa več, je težko iti nazaj. Da Rebecca ne bo mogla nadaljevati s svojim dotedanjim življenjem, je zato jasno in dogodki, ki se zvrstijo, so dovolj zgovorni. Konča se njeno desetletno razmerje s partnerjem, nenadoma se sooči s smrtjo dveh najboljših prijateljic, selitev v novo stanovanje pa ji odnese še zadnja poznana tla pod nogami. Ko se v sebi sesuje in se sooča s smrtjo svoje stare identitete, ega, se začne hkrati odpirati svoji resnični naravi. V tem ni površinska. Zaveda se, da je njena pot odvisna od iskrenosti do sebe in predanosti višjemu od nje. Zato tudi odpre vrata povezavi s svojo dušo in skozi nadaljevanje zgodbe preda življenjsko krmilo v roke prav njej. Odpiranje glasu duše jo vodi v spoznavanje svoje globine, svetov in aspektov, ki jo delajo celostno, vodi jo do vira svoje notranje moči in ji odklene spomin na svojo resnično naravo. Sleče jo vsega, kar ni resnično, in ko predano sprejme korake na tej poti, osvaja lekcije, ki jo vračajo v povezavo s širšo sliko življenja. Vanjo povabi tudi bralko in bralca.
Sestrstvo ni zgodba, ki bi risala scenarij z veliko besedami. Avtorica nas vanjo povabi preprosto, kratko in jedrnato. In nas prav tako tudi pelje skoznjo. A globlje ko hodimo, bolj jasen je njen glas in globlje se dotika naših notranjih pokrajin. Niza modrosti, ki jih je osvojila skozi svoje lastne korake na poti in osvobaja univerzalno resnico, da jo lahko bralka ali bralec prepoznata v srcu. S svojim glasom nas avtorica mehko poboža in nas hkrati odločno vabi v ‘prebujeno’ stanje. Nagovarja tisti del nas, ki se zaveda, kdo je, in nam nastavlja ogledalo, da bi se ženske zmogle ugledati in se prepoznati v srčiki lastne biti. Ne pušča nam veliko prostora za sanjanje, temveč nas konkretno povabi v aktivnost. Ker je čas za naš glas resnice.
Konkretne vaje, kako odpraviti vzorce, strahove
Da gre za priročnik, ki ga je dobro imeti doma, sem ugotovila že kmalu po prebiranju prvih dveh poglavij. Avtorica nam namreč ponudi jasna orodja ter kontemplativna vprašanja, naniza obrede in vaje, s katerimi si lahko pomagamo pri luščenju svoje resnice, povezovanju z božansko iskro v sebi in pri poravnavi svojega življenja v pravo smer. Vabi nas, da se spomnimo, kdo smo in nam skozi svojo ponujeno zgodbo širi razumevanje ter s svojimi spoznanji in resnico osvetljuje strahove, ki jih ženske današnjega časa kolektivno nosimo v sebi. To so globoki strahovi, zelo subtilni in potlačeni, plod tisočletij neravnovesja med ženskim in moškim principom sveta. Ko jih enkrat razumemo, se z njimi lažje soočimo in jih presežemo, prav enako pa se zgodi z našimi podedovanimi vzorci, zaradi katerih ne zaupamo svoji prirojeni moči in modrosti. Ko hodimo po poti prebujanja, se s temi zagotovo soočimo. Pa ne le enkrat. Večkrat in vsakič znova, plast za plastjo, do najsubtilnejših prepoznavanj njihovih krempljev. A ko enkrat stojimo v sebi in se zavedamo svoje resnične esence, strahovi izgubijo moč. Ko celimo sebe, hkrati celimo svet.
Pri izražanju notranje prebujene resnice, naše prirojene modrosti, ki je ključ za uravnoteženo življenje, družbo in svet, za evolucijo samo, pa nam lahko največjo podporo daje prav sestrstvo. Krog prebujenih žensk, ki zmorejo skupaj hraniti božansko iskro vsake posameznice, jo spominjati na intuicijo, modrost, pogum, ki jih nosi v sebi, jo držati, ko kdaj omaga na poti, in jo podpreti, da s svojim glasom v družbo vrača vrednote sočutja, človečnosti, vključenosti ter povezanosti – s seboj, medsebojno in z naravo.
Sestrstvo kot koncept povezujoče družbe
Sestrstvo zdravi družbo, kajti v tem varnem krogu se ustvarja zaupanje, sprejemanje in globoko poslušanje. Brez sodb in pokroviteljstva. Brez skakanja v besedo. V čuječi prisotnosti se krepijo povezave, ki zdravijo primerjanje, tekmovanje in škodoželjnost. Nove kvalitete odprtega srca se nato prenašajo iz kroga v družbo. Kljub valu prebujanja žensk po svetu, pa je pravo sestrstvo še vedno redka dobrina vsakdana in prepoznavanje pristnosti med nami vabilo, ki naj se le širi in širi. Ženski princip je resda v družbi že precej prebujen, a za njegovo integracijo v vsakdanjem delovanju je na razpolago še veliko prostora. Zdi se, da se je glas ženskega principa dvignil iz globin posameznic in posameznikov, prihaja pa nova faza – čas je, da se razširi v svet skozi navdihujočo akcijo. Čas je, da se izrazi skozi modro delovanje vsake posameznice, pa tudi posameznika. Čas je, da se ta glas sliši skozi vsako poro naše družbe – ne le šepetaje, temveč glasno in izrazito ter se postavi za prave vrednote.
Vsak poriv pri izražanju glasu modrosti je dobrodošel, zato sama vidim knjigo Sestrstvo kot čudovit doprinos na poti. Njena neprecenljiva vrednost pa se kaže še v posebej osvetljenem vidiku avtentičnega ženskega principa, ki nam ga ponudi na svojih straneh. Avtorica jasno oznani tisto, v čemer vidim ključ današnjega časa tudi sama – prebujeni ženski princip uravnoveša tudi moškega. Za ravnovesje našega sveta sta namreč nujno potrebna oba skupaj.
Le skupaj – moški in ženske
Čeravno je Sestrstvo knjiga, namenjena predvsem ženskam, saj imajo te bolj izražen ženski princip in lahko skozi zdravljenje tega v sebi prinesejo na plan novo vizijo družbe, jo lahko v roke brez težav prime tudi moški. Ko ta bolj razume, kako lahko v svoji notranjosti uravnovesi oba principa, ko ozavesti vlogo ženske v svojem življenju in ko spozna vrednost, ki jo daje ženska svetu, bo prej stopil v svojo pravo moško vlogo – zaščitnika božanskega. Kot lepo pove avtorica: »To ni knjiga o ženskah, ki naj bi nadvladale moške, temveč knjiga spominjanja na čase, ko je sleherna ženska veljala za sveto. In na božansko žensko, ki se vrača in dviga. Poklicane smo, da uravnovesimo moške in ženske energije znotraj sebe in v svetu na sploh. Oboje so svete in potrebne. Da bi se to moglo zgoditi, se mora sveto žensko, ki že tako dolgo spi in je včasih potlačeno, še naprej dvigati.«
Če lahko ženska, ko je usklajena s svojo notranjo naravo in naravo zunaj prinese v družbo vizijo, ki bo pomenila dobrobit za vse, lahko moški, ki je usklajen s svojo resnično naravo to vizijo zaščiti, podpre in uresniči. S tem lahko zgradimo svet, kjer bo naše življenje pridobilo popolnoma novo kvaliteto bivanja. In to je vendar nekaj, k čemur vsi bolj ali manj tiho stremimo, kajne?
O avtorici recenzije: Andreja Cepuš je komunikologinja, umetnica povezovanja dogodkov, besed, ljudi in konceptov, gostiteljica ženskih krogov. Ustanoviteljica Zavoda za povezovanje Envir. Več o njenem delu.
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.