me.tuljev učinek

Vse najboljše, moja Družina

Avtor: Rok Kralj 24. oktobra, 2025

»Združeni narodi so edini kraj na Zemlji, kjer se lahko zberejo vse države sveta, da razpravljajo o skupnih problemih in poiščejo rešitve, ki koristijo celotnemu človeštvu.« (Bistvo Združenih narodov)

»Pred osemdesetimi leti je iz pepela vojne svet posadil seme upanja. Ena ustanovna listina, ena vizija, ena obljuba: da je mir mogoč, ko človeštvo stopi skupaj.« (António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov)

24. oktobra 2025 obeležujemo 80. obletnico ustanovitve Združenih narodov. Morda bo ta dan minil neopaženo. Pa je res nepomemben in nevreden naše pozornosti? Premislimo. Morda pa gre pravzaprav za izjemno pomemben praznik, ki ga bomo nekoč slavili kot prvi korak na zlati poti človeštva – poti, ki vodi k miru, blaginji, zdravju ljudi in planeta ter k resničnemu razvoju človeštva, ki vključuje tako materialno kot duhovno razsežnost.

Od družine k človeštvu

»Naj tvoja vizija zajema cel svet, ne le tebe samega.« (Bahá’u’lláh)

Človeški razvoj je tesno povezan z našo zmožnostjo poistovetenja z drugimi ljudmi. To je zahteven proces, ki od nas terja sočutje, spoštovanje, skrb in navsezadnje tudi ljubezen do sočloveka. Najprej se učimo poistovetiti s svojo najbližjo skupino – z ožjo in širšo družino. Ta nam vedno predstavlja temelj, naš »bazni tabor«, če si sposodimo alpinistični izraz, iz katerega se podajamo na nove življenjske poti in preizkušnje. Lažje nam je stopati po poteh življenja, če je ta tabor trden, varen in ljubeč.

Sčasoma se poistovetimo s širšo skupnostjo – narodom. To je skupnost, v kateri si delimo jezik, kulturo, tradicijo in pogosto tudi državo, čeprav to ni nujno. Težava nastane, kadar poistovetenje z narodom zamenjamo z nacionalizmom, ki je po svoji naravi izključujoč. Pogosto pravimo, da ljubimo svoj narod, a to ljubezen izražamo z izključevanjem ali celo sovraštvom do drugih narodov in etničnih skupin.

Prav tako lahko napačno enačimo narod z državo. Država je politična in ekonomska skupnost državljanov, ki so lahko pripadniki različnih narodov in etničnih skupin – in večina držav na svetu je prav takšnih. V bistvu je država politično-ekonomska tvorba, v kateri običajno eden izmed narodov številčno prevladuje. Narod pa je lahko razpet prek več držav. Slovenci kot narod živimo v državi Sloveniji, a tudi v Avstriji, Italiji, ZDA, Kanadi in drugod. Kurdi pa so na primer narod, ki šteje med 30 in 40 milijonov pripadnikov, a sploh nimajo svoje države.

Naslednji korak poistovetenja je še zahtevnejši: poistovetiti se s človeštvom kot z našo najširšo družino. Šele tedaj lahko govorimo o resnični ljubezni do sočloveka, saj je ljubezen po svoji naravi univerzalna in vsevključujoča – sicer to sploh ni ljubezen. In vendar smo ta korak že storili.

Združeni narodi – družina družin

»Težava sveta je, da je krog naše družine premajhen.« (Mati Tereza)

Potem ko je 26. junija 1945 v San Franciscu petdeset držav podpisalo Ustanovno listino Združenih narodov (Charter of the United Nations), je dokument 24. oktobra istega leta stopil v veljavo, potem ko so ga ratificirale stalne članice Varnostnega sveta in večina drugih držav podpisnic. Ta datum danes obeležujemo kot dan Združenih narodov. Prav te dni torej mineva osemdeset let od ustanovitve te častitljive organizacije.

To je bil veličasten korak za človeštvo. Po stoletjih in celo tisočletjih vojn ter konfliktov, ki so svoj vrh dosegli v prvi in drugi svetovni vojni, je ustanovitev Združenih narodov pomenila ne le simbolni, temveč tudi dejanski prelom. Če je narod mogoče razumeti kot večjo družino, so Združeni narodi družina družin – ali preprosto velika družina, eno človeštvo. A za razliko od države, ki je politična in ekonomska skupnost, so Združeni narodi predvsem prostor – forum, kjer se države srečujejo, skupaj snujejo načrte za skupno prihodnost ter jih, kolikor je mogoče, tudi uresničujejo.

Seveda pa pot ni enostavna. Že življenje v naših najožjih družinah je lahko zapleteno in prežeto s konflikti; še toliko bolj v okviru narodov in držav, ki tvorijo naše širše skupnosti, kaj šele na ravni globalne družine.

Človeštvo – raznoliko in povezano

»Morda imamo različne veroizpovedi, različne jezike, različne barve kože, vendar vsi pripadamo eni človeški družini.« (Kofi Annan, nekdanji generalni sekretar Združenih narodov)

Danes na svetu živi približno 8,2 milijarde ljudi. Govorimo več kot 7.000 jezikov, po ocenah pa obstaja med 5.000 in 6.000 narodov oziroma etničnih skupin. Članic Združenih narodov je 193, ob njih pa sta še dve opazovalki – Vatikan in Palestina. Poleg največjih religij – krščanstva, islama, budizma, hinduizma in judovstva – poznamo še več tisoč drugih religij in verovanj. Samo v Indiji, ki je danes najštevilčnejša država na svetu z več kot 1,4 milijarde prebivalcev, je na splošnih volitvah leta 2024 sodelovalo kar 744 političnih strank.

A to še zdaleč ni vse: kulturne in vizualne razlike, običaji, navade, prepričanja – tisoč in ena razlika, ki nas dela edinstvene. Seveda je zahtevno živeti skupaj, drug ob drugem, se razumeti in spoštovati ta silni mozaik drugačnosti. In vendar nas obenem povezuje nešteto vezi.

Danes na primer vemo, da smo v genetskem smislu in po svojem izvoru dejansko pripadniki ene same družine – v znanstvenem jeziku: podvrsta Homo sapiens sapiens, iz vrste Homo sapiens, rodu Homo (človek). Z vsakim človekom na Zemlji si v genetskem smislu delimo kar 99,5 odstotka podobnosti. Vsega 3.000 generacij oziroma približno 100.000 let v preteklosti pa smo imeli vsi ljudje skupne prednike.

In nedvomno nas povezuje tudi naš skupni dom – planet Zemlja. Dihamo isti zrak, pijemo isto vodo, delimo si podnebje in naravne vire. Zemlja je skupni in edini dom celotne človeške družine.

Različne poti, skupni cilji

»Zemlja je le ena država in človeštvo njeni državljani.« (Bahá’u’lláh)

Vprašajmo se: ali je mogoče, da kljub vsem razlikam nekoč vendarle zaživimo kot ena sama človeška družina – v miru in blaginji? Namesto da se do »nezavesti« prepiramo zaradi razlik, ki so bile in bodo vedno prisotne, bi se morali osredotočiti na tisto, kar nas povezuje – na skupne cilje, pomembne za vse ljudi, ne glede na vero, prepričanja ali kulturo.

Ni nujno, da hodimo vsi po isti poti; bistveno je, da vemo, kam želimo priti, in da si skupaj zastavimo cilje, ki nas združujejo. Osredotočimo se na tri najpomembnejše. Če jih dosežemo, bomo nedvomno stopili na novo skupno pot – zlato pot človeštva.

1. Ohranitev globalnega okolja

Naše okolje – zlasti problematika podnebnih sprememb – jasno dokazuje, da lahko sodelujemo ne glede na razlike. Milijoni ljudi so se povezali v protestih, gibanjih in peticijah, na kar se je morala odzvati tudi politika. Na podnebni konferenci v Parizu leta 2015, ki je potekala pod okriljem Združenih narodov, se je večina držav zavezala k ukrepanju. Sporazum sicer ni popoln, a kljub temu predstavlja zgodovinski korak naprej.

Pariški podnebni sporazum je izjemen dosežek človeštva: pri njegovem oblikovanju se nihče ni spraševal o religiji, politični usmeritvi, barvi kože, spolu ali kateri koli drugi »drugačnosti«. Združil nas je skupni cilj – ohraniti naše podnebje in s tem prihodnost človeške družine.

2. Globalna blaginja

Še pomembnejši cilj je blaginja vseh ljudi. Temelj zanjo je bil postavljen v 25. členu Splošne deklaracije človekovih pravic, sprejete leta 1948, tri leta po ustanovitvi Združenih narodov, kjer beremo:

»Vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami; pravico do varstva v primeru brezposelnosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja življenjskih sredstev zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.«

Če smo kot človeštvo znali združiti moči za varovanje podnebja, jih lahko tudi za odpravo lakote, bolezni in skrajne revščine – da bi resnično uresničili načelo blaginje za vse.

3. Globalni mir

Če poskrbimo za skupno okolje in za blaginjo vseh ljudi, smo na dobri poti k resničnemu miru. K temu smo se kot človeštvo zavezali že leta 1945 v Ustanovni listini Združenih narodov:

»MI, LJUDSTVA ZDRUŽENIH NARODOV, SMO ODLOČENI obvarovati prihodnje rodove pred strahotami vojne, ki je dvakrat v življenju naše generacije človeštvu prizadejala nepopisno trpljenje, potrditi vero v temeljne človekove pravice, dostojanstvo in vrednost človeka ter enakopravnost moških in žensk ter velikih in malih narodov, ustvariti razmere, v katerih je mogoče ohranjati pravičnost in zagotavljati spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in drugih virov mednarodnega prava, spodbujati družbeni napredek in boljše življenjske razmere z več svobode.

IN V TA NAMEN živeti strpno in mirno v sožitju in dobrih sosedskih odnosih, združiti svoje moči za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, s sprejetjem ustreznih načel in načinov ravnanja zagotoviti, da se oborožena sila ne uporablja, razen kadar je to v skupnem interesu, uporabiti mednarodne mehanizme za spodbujanje gospodarskega in družbenega napredka vseh ljudstev.«

Zlata pot: sodelovanje in medsebojna delitev

»Sami lahko naredimo tako malo; skupaj pa lahko naredimo tako veliko.« (Helen Keller)

»Zlata pot je biti prijatelj s svetom in celotno človeško družino obravnavati kot eno.« (Gandi)

Bodimo ponosni na svojo družino ter skrbni, sočutni in ljubeči do vseh njenih članov. Toda vse to ostane le pri besedah, če ne znamo sodelovati in si med seboj deliti dobrine – prav to pa je zlata pot zdravja in blaginje posameznika ter družine kot celote.

Enako ravnajmo tudi v naši širši družini – narodu – in v najširši družini – človeški skupnosti, povezani v Združenih narodih.

Čestitajmo Združenim narodom ob 80. obletnici. Navsezadnje je to praznik nas vseh. Vse najboljše, moja Družina!

Viri:

Slike: Rok Kralj in ena, ki je ustvarjena z umetno inteligenco (ChatGPT)

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Spletni portal Navdihni.me in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.