ni za od.me.t

Adela Kelhar: svetilnik ‘brodolomcem’

avtor mag. Natalie Cvikl Postružnik in mag. Brigita Kruder 19. novembra, 2024

Adela Kelhar, dobitnica priznanja ACS za posebne dosežke pri učenju v letu 1998, je bila več kot 40 let zaposlena v nekdanji Vzgojni posvetovalnici Maribor, zdaj Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor, 44 let pa je dejavna v prostovoljstvu. V slovenski javnosti se je pojavila leta 2007, ko je bila nominirana za Slovenko leta. Dvainosemdesetletna sociologinja je dolgoletna organizatorka prostovoljnega dela z otroki in tudi izvajalka številnih delavnic, zasnovanih po Glasserjevi teoriji izbire, na katerih se odrasli učijo, kako živeti s seboj in z bližnjimi. Najprej je poučevala le s srednješolsko izobrazbo.  Nato je – ko je brat kočal fakulteto – vpisala študij sociologije; in, kot pravi sama, »očitno sem izbrala prav, saj v tem delu vztrajam že zelo veliko let.«  Adela je rojena Mariborčanka, a že leta živi na Zgornji Polskavi. Še danes izvaja dve delavnici (eno v Slovenski Bistrici, drugi v Sveti Trojici pri Lenartu)…. in tudi sama vsak dan spoznava in se uči nečesa novega.

Človek je motiviran znotraj sebe

Adela je pravi poklon vseživljenjskemu učenju. S kolegico je leta 1989 uvedla šolo za starše, kasneje šolo za kakovost življenja. Pridobila je tudi certifikat Inštituta Williama Glasserja; je torej nosilka certifikata iz teorije izbire, realitetne terapije in kakovostnega vodenja. »Prevzela me je Glasserjeva znanstvena teorija, ker se mi zdi zelo učinkovita in resnična. Govoril, da je človek motiviran znotraj sebe in da ga gensko zapisane potrebe ženejo, da rad sodeluje z ljudmi, želi biti spoštovan, svoboden in ustvarjalen. Po domače bi temu lahko rekli, da si ne sme nihče dovoliti, da ga drugi komandirajo, in tudi sam ne sme nikogar komandirati,« poudarja Adela.

Kako se naučiti biti srečen

Najprej moraš ugotoviti, kaj te ovira – in ne, kako te drugi ovirajo -, da nisi zadovoljen, da nisi srečen. Po tem spoznanju moraš narediti korak naprej. Ta korak pa je neznanka, ki jo mora poiskati vsak sam. Nobene enotne enačbe ni za to.

»Vsak človek lahko iz sebe naredi vse, kar hoče, ampak vse lahko naredi samo pri sebi in samo v sedanjosti. Če kaj ne deluje, ne deluje sedanji odnos, in ne tisto, kar se je zgodilo v preteklosti,« izpostavi Adela.

Vse delam zato, ker tako želim – in zato je vse lahko kot vetrič

Adela Kelhar, prejemnica Priznanja ACS za posebne dosežke na področju učenja, in mag. Brigita Kruder, direktorica LU Slovenska Bistrica, regionalni koordinator projekta Ozaveščanje o VŽU in medijske kampanje lahko.si

Priznanje Andragoškega centra Slovenije za posebne dosežke na področju učenja je Adela prejela pred 26-imi leti. Ko jo povprašamo o spominih, pravi, da je »bilo to res nekaj zelo lepega, prekrasnega; če še bolj poudarim – pridobiti to priznanje, je bilo fantastično.«

A Adela je še zmeraj aktivna prostovoljka. »Še zdaj zelo veliko svojega dela podarjam ljudem. Ker ko se človek nauči, voditi svoj um, je to nekako tako, kot bi šel – po slovenskih razmerah – na Triglav – ali v svetovnih razmerah – na Himalajo. Ko človek sprejme svojo lastno ugotovitev, da vse, kar delam, delam zato, ker jaz tako želim, in s tem pridobivam na svojem ugledu, na moči … ko se tega zaveš, ni nikjer ničesar napornega – vse je lahko kot vetriček.« Tudi pot z avtobusom do Sv. Trojice pri Lenartu enkrat tedensko, kjer še zmeraj vodi delavnice. »Da,« se smeje Adela, »to je zame izlet.«

Kot prostovoljka odkrivam najboljšo plat sebe

Tudi sama sem prostovoljka, zato Adelo povprašam o njenem pogledu na to plemenito dejavnost. »Ko sem prostovoljec, v sebi odkrivam svojo najboljšo stran, svoje najboljše lastnosti, razvijam svoje skrite talente. Jaz bi se rad izkazal, uveljavil, pokazal. Ko sem prostovoljec je moje vodilo, da z vsem najboljšim, kar je v meni, prihajam drugemu nasproti. Ko je meni lepo, fajn, je tudi drugemu dobro,« ocenjuje Adela.

Skozi znanje veliko pogledov na življenje

»Tako rada se vračam na Ljudsko univerzo Slovenska Bistrica. Tukaj so ljudje, ki imajo toliko znanja in spoštljivosti – in tudi veliko svobode! Vse to prenašajo na ljudi, ki se na tak način tudi bogatijo. Znanje je lahko v številkah ali pa v besedah. Največja vrednost je to, da ima človek skozi znanje veliko pogledov na življenje,« pravi Adela, nosilka priznanja ACS za posebne dosežke na področju učenja iz leta 1998, ki je pred nekaj dnevi praznovala 82 let.

»Vedno me zbode, ko si nekdo domišlja, da je zelo dober človek, ker pomaga drugemu. Tudi pri prostovoljstvu velja, da nekaj dajem zato, da tudi nekaj dobim. Prostovoljstvo omogoča človeku, prostovoljcu, da potegne iz sebe najboljšo plat, da razvije svoje talente, da se izkaže.

Seveda, to lahko stori le, če drugi njegovo “ponudbo” sprejme. Lahko se zgodi, da jo odkloni. Od prostovoljstva ima vsak toliko, kolikor vanj vloži,« še doda Kelhar.

Človek je nenehni raziskovalec

Kaj svetovati nekomu, ki še omahuje spoznati nekaj novega, se česa naučiti, morda tudi kaj uvideti o sebi? »Človek je nenehni raziskovalec,« je prepričana Adela. »Ampak o učenju pa včasih mislimo, ‘saj to sem se pa že učil, kaj bi še enkrat’. Toda ko se učim, spoznavam novo – to je velika stvar. In ko kaj novega odkrijem, želim vedeti še več in odkrivam in stopam … Najprej po neznanih poteh, potem naprej in na koncu odkrivam svojo veličino in svoje samospoštovanje,« opiše Adela.

Smeh je Adelina osebna znamka – tako zelo širi srčno energijo, da takoj sedemo v “šolske klopi” in se predamo raziskovanju <3

»In učenja ni nikoli konec; izobraževanje uradno sicer zaključuješ – a to še ne pomeni, da se ne boš več učil. Učiš se iz svojih izkušenj, ki so najbolj dragocene. Potem pa spet odkrivam nekaj novega, nove poti … in sem svetovni človek,« se Adela prisrčno nasmehne.

Globoko razumevanje za sočloveka

Adelin smisel za ljudi se je pokazal zelo zgodaj, »najbolj, ko sem učila na osnovni šoli v Dornavi. Tam sem imela v razredu deklico, ki je bila ponavljavka in kolovodja razreda, kadar v njem ni bilo učitelja. Pod njenim vodstvom so vse mogoče ušpičili. Nekoč pa smo imeli športni dan in tam ni vedela, kako bi se mi približala. Imela sem kolo, prišla je tja, prijela za krmilo in tiho stopala ob meni. Tudi jaz nisem nič rekla, ker sem spoštovala njen molk. Na koncu pa se je le oglasila in rekla: Moji mami nič ne povejte, kakšna sem v razredu. Jaz pa sem rekla: Prav. In kaj se je potem zgodilo? Takšen preobrat, da se je začela učit predmete, ki sem jih jaz učila, in začela dobivati dobre ocene. Kolegi niso mogli verjeti. Izdelala je razred, pozneje je postala uspešna žena in je še vedno uspešna na svoji življenjski poti,« opisuje Adela svojo prvo izkušnjo z resnično globokimi spremembami človeka – ko jih zares razumemo.

Ali si želimo trenutkov iz preteklosti ali se znamo veseliti tukaj in zdaj?

Na vrata trka december in s tem prazniki, zato z Adelo spregovorimo tudi o tem fenomenu bleščavosti, pretiranega okraševanja in nakupovanja … »Če se človek odloči in praznovanje (sedanjega časa vstavi v svoj svet kakovosti, je odlično«, meni Adela. »Vse novosti sprejme. Kako je lepo, če je takšna okrasitev, bleščavost tudi vir veselja, radosti, svečanosti. Vendar mora to odločitev sprejeti sam. Če tega ne sprejme, si želi zgolj trenutkov in doživetji iz preteklosti in tako si življenje tudi zaplete,« pojasnjuje Adela.

To velja tudi za druga področja, ne le praznovanja. »Premalo vemo o sebi, ne razumemo sebe. Zelo je razširjeno prepričanje, da moraš razrešiti, kaj se ti je zgodilo v preteklosti, ker to vpliva na sedanjost. Vendar je preteklost zanimiva v tem, kaj je bilo dobrega – in si je človek zapomnil, shranil v svoj svet kakovosti. V glavi imamo shranjeno vse najboljše, kar se nam je zgodilo v življenju, natančne slike, kako je bilo lepo. To je shranjeno zato, da primerjamo, ali je tako tudi v realnosti. Ko se sklada, nam je dobro. Če se ne, nas zajame negotovost, panika, jeza, malodušje.«

Počutimo se tako, kot mislimo

Obstajajo štiri sestavine vedenja, ki sestavljajo način obnašanja, pravi Adela.

»Prva je dejavnost, druga je razmišljanje, tretja so čustva in občutki, četrta je fiziologija. To je celostno vedenje. Neposredni nadzor imamo nad svojo dejavnostjo in razmišljanjem. Počutimo se tako, kot mislimo. Ideja, da vedno poskušamo izbrati najboljšo možnost danega trenutka, je bistvena za razumevanje celostnega vedenja. Sam si izbiraš, kar počneš – oziroma sposoben si tudi boljše izbire,« svetuje Adela.

Človek se rodi srečen

V današnjem času je postal ‘lov na srečo’ ena taka zlajnana besedna zveza. Adelo povprašam o tem fenomenu in povsem preposto pojasni: »Sreča je, srečati se s človekom. Sreča je, če sem povezan z ljudmi. Vendar pa vsak po svoje zaznava srečo. Če se izrazim malo hudomušno: ko poslušam športnike, pogosto pravijo: če bi imeli malo več sreče, bi…., danes nismo imeli sreče, … nismo imeli sreče, ker se je zgodilo to in to. O sreči je veliko izrekov, lep slovenski pregovor pa pove bistvo: Vsak je svoje sreče kovač,« se smeje Adela.

»Človek se rodi srečen. Na svet prinese vse najboljše, je dobro in bogato opremljen in ni neznanka. Kako s tem ravnam, je odvisno od mene. Ali se naučim živeti in delati tako, da bo meni dobro. Vedno lahko izberem, da mi bo dobro, zares dobro,« meni Adela.

Prevzemimo odgovornost zase in ponudimo sebe drugim

»Življenje ni smiselno, če ne doumemo, da dobro življenje sestavljajo ljubeči odnosi,« je prepričana Adela Kelhar. »Eno od načel je, da prevzamemo odgovornost zase, namesto da nadzorujemo druge ljudi. In drugo, da ponudimo sebe, namesto da grajamo in zasmehujemo.«

Da bi se z drugimi bolje razumeli, moramo poskušati ugotoviti, kaj vse vsebuje njihov svet kakovosti – in jih pri tem podpirati, spodbujati. »To početje nas bo zbližalo bolj kot karkoli drugega. Če bi bili pripravljeni sprejeti dejstvo, da to, kar je prav zame, ni nujno prav tudi za druge, bi bil svet veliko prijaznejši. Teorija izbire uči, da je moj svet kakovosti jedro mojega življenja – in ne življenje kogarkoli drugega.« Naše vedenje je lahko daleč od zdrave pameti, toda nadzorujemo ga mi in samo mi. Sprejeti zavest, da imamo nadzor, in ne iskati izgovorov ali kriviti drugih ljudi ali stvari za svoje početje, je pomembno načelo teorije izbire. »Vsaka izbira izhaja iz možganov, to je iz našega mišljenja. Neposredni nadzor imamo nad svojo dejavnostjo in razmišljanjem. Počutimo se tako, kot mislimo,« pojasni Adela.

Ko vidiš svojo vrednost, se ničesar ne bojiš

»Vsakdo dela to, kar dela najraje,« meni Adela, ter na ta način živi svoje kakovostno življenje. »Ne sili človeka, naj dela, kar je tebi všeč. Ko rečeš človeku lepo besedo, mu ponudiš lestev, po kateri se bo vzpenjal. Tisti, ki spoštuje druge, in to pokaže, je svetilnik, ki sveti, ljudje, ki se znajdejo v brodolomu, ga vidijo, vidijo svojo vrednost in bodo prišli k njemu in se rešili,« slikovito opiše pravi način pomoči ljudem.

»Svet vedno ponuja nove rešitve – in rešitev je, da se naučiš razumeti sebe, da štekaš. Tako si vzameš ključ in odpreš skrinjo neskončnih možnosti. Skrinja ponuja zlato, dragulje … Ko vidiš svojo vrednost, se nikogar ne bojiš. Lahko stopiš tudi do tistega, ki je drugačen od tebe. V tvojih rokah je sreča. Sreča je, ko znaš videti drugega in stopiti k njemu,« še za konec najinega pogovora priporoča Adela.

Projekt Ozaveščanje o vseživljenjskem učenju vodi Andragoški center Slovenije, sofinancirata ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).

Regijski koordinator projekta Ozaveščanje o vseživljenjskem učenju za regijo Podravje sta Insights – družba za odkrivanje in razvoj potencialov in Ljudska univerza Slovenska Bistrica

Vse najboljše za sedmi rojstni dan Navdihni me by Insights d.o.o., 2024

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: Darja Kušar, Ljudska univerza Slovenska Bistrica