Amer: velika duša in srčna poklicanost

Včasih človeka ne določi najprej poklic, temveč način, kako vstopa v prostor. Mirno. Pozorno. Z občutkom za drugega. Pri Amerju Haseljiću, diplomiranemu zdravstveniku, je to zaznati hitro — v načinu govora, v izbiri besed in v tem, kako premišljeno razume bližino med ljudmi. Ko sam sebe opiše s tremi besedami, ne izbira velikih izrazov, temveč takšne, ki nosijo značaj: »Obziren. Radoveden. Predan.«

Obziren, ker, kot pravi, ljudi začuti — njihove zgodbe, tišino, skrbi in veselje. Radoveden, ker ga svet, kultura in zgodovina nenehno vabijo k raziskovanju. Predan pa zato, ker verjame, da vse, kar delamo, zahteva srce. V teh treh besedah je pravzaprav že zajeto precej njegove življenjske poti.

Dom je tam, kjer si sprejet

Amer

Selitev in sprejemanje novega doma sta bila med izkušnjami, ki sta ga najbolj oblikovali. Ko človek zapusti znano okolje, se mora, kot pove sam, na novo sestaviti — kot mozaik. Tak proces ni le geografski premik, temveč notranje učenje potrpežljivosti, odprtosti in sprejemanja. Prav ta pot mu je približala spoštovanje do drugačnosti in hvaležnost za vsak prostor, kjer je sprejet.

Slovenijo doživlja kot miren, urejen in ohranjen prostor. Kot okolje, kjer je mogoče začutiti spoštovanje do narave, tradicije in vsakdanjega reda. Tukaj je našel stabilnost in prostor za rast. Morda prav zato njegova misel ob koncu pogovora zveni tako iskreno: »Verjamem, da je dom tam, kjer si sprejet takšen, kot si.«

Spoštovanje je izraz odnosa do časa in človeka

Na njegovo osebnost so močno vplivali družina, predvsem starši, pa tudi partnerka in njena družina. Odraščanje v učiteljski družini je pomenilo, da besede niso bile le način sporazumevanja, temveč vrednota. Naučili so ga spoštovanja do ljudi in preprostega, a temeljnega razumevanja: največja moč človeka je v tem, kako ravna z drugim.

To se danes jasno odraža tudi v njegovem poklicnem svetu. Kot diplomirani zdravstvenik je svojo pot gradil postopno, skozi prepoznavanje prostora, kjer lahko največ prispeva in hkrati največ prejme. Skrb za starejše zanj ni zgolj strokovno področje, temveč izraz odnosa do časa, človeka in dostojanstva.

Gradi mostove med generacijami in kulturami

Starejše vidi kot nosilce spomina. Kot generacijo, v kateri se ohranja tisto, kar družba pogosto prehitro presliši. Zato ga posebej nagovarjajo ravno drobni trenutki, ki navzven morda niso opazni: pogovor, pogled, prisotnost, tiha bližina. »To niso veliki dogodki, temveč tihe zmage človeške bližine. Takrat začutim, da je moje delo več kot poklic – je poslanstvo.«

Svoje poslanstvo danes opisuje kot gradnjo mostov — med generacijami in med kulturami. Verjame v spoštovanje, potrpežljivost in toplino. V delo, kjer ni prostora za površnost, ker ljudje zelo hitro začutijo, ali je odnos resničen. Slovenija ima po njegovem mnenju še vedno močno tradicijo spoštovanja starejših, čeprav sodoben tempo življenja pogosto oddaljuje generacije. Prav zato vidi posebno vrednost ustanov in okolij, kjer se lahko ohranjata človeško dostojanstvo in medgeneracijska povezanost.

Iskreno zanimanje za druge tudi skozi jezik

Posebno vrednost pripisuje jeziku. V mednarodnem okolju, kjer dela vsak dan, uporablja več jezikov. V tem ne vidi zgolj praktične prednosti, ampak nekaj globljega: način, kako človeku pokažeš, da ga vidiš.

»Ko se človeku obračaš v njegovem maternem jeziku, se med vama vzpostavi globlja raven spoštovanja; v tem prepoznanju lastnih besed začuti iskreno pozornost, trud in spoštovanje, ki presegajo vsakdanji pogovor.« Ta misel pravzaprav razkrije njegovo notranjo držo bolj kot katerakoli formalna predstavitev.

Ustvarjalni navdihovalec trenutkov vsakdana

Ko govori o navdihu, ne išče velikih definicij. Najde ga v naravi, družini, umetnosti, slikanju in risanju, v stripih in starih knjigah, v zgodovini, v jeziku, v zemlji in vsakdanjih opravilih. Navdih zanj ni ločen od življenja — je v njegovem ritmu.

Riše, slika, bere stare knjige, se uči slovanskih jezikov, rad opravlja kmetijska dela in ohranja stik s tradicijo. V tem je nekaj skoraj tiho doslednega: potreba, da ostaja človek povezan s koreninami, četudi živi med različnimi svetovi.

Ljubezen v vsem, kar počne

Najpomembnejše mesto v njegovem življenju ima partnerka, s katero deli vsak dan. Ne zato, ker bi življenje postalo lažje, ampak ker, kot pove sam, ljubezen daje smer tudi drugim področjem življenja.

In morda prav zato Amerjeva zgodba ne govori le o poklicu ali selitvi. Govori o tem, da je mogoče živeti več identitet hkrati — in pri tem ostati zvest preprostemu jedru: človeku pristopiti spoštljivo, poslušati, razumeti in ostati predan tam, kjer si.

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.

Spletni portal Navdihni.me ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov.