srž za.me

InSoil: Ko izguba službe uresniči sanje o biološkemu kmetovanju

avtor Danaja Postružnik 13. maja, 2021

Poslovna pot Janje Kadunc je sestavljena iz raznolikih poklicnih profilov. Najprej je bila profesorica tekstilnih predmetov v Dekliškem vzgajališču. Nadaljevala je kot analitik v proizvodnem podjetju, pa prodajni vodja za grafično opremo. Potem je prevzela vodenje pisarne v izobraževalnem podjetju in se na koncu posvetila IT podpori blagovnega poslovanja v prodaji tekstila. Kot se življenje rado obrne, se je tudi njena življenjska pot, ki jo je pripeljala do zemlje. Tu je našla svoje poslanstvo in ljubezen.  

Ljubezen do zemlje iz otroških spominov

Vsak ima v življenju svojo poklicanost. Nekateri jo prepoznajo prej, drugi kasneje. Za Janjo je ta klic želja po delu z zemljo, ljubezen do zemlje. »Pravzaprav ne vem, od kod izvira ljubezen do zemlje. Verjetno še od majhnih nog, ko sva skupaj z mamo vrtnarili. Potem sem vrtnarila skupaj s hčerko. Še dobro se spomnim, da se je naučila poštevanke ravno med sadnjo česna. Rada je rekla: »Mami, jaz bom tudi pomakala«. To je bil njen izraz za potiskanje česnov ali čebulic ali sadik v zemljo. Tako da imam izredno lepe spomine na vrtne dejavnosti »mama-hčerka«,« razlaga Janja.

»Mi pa nikoli ni šlo v glavo, zakaj prekopavati, zakaj pleti vsak plevelček, zakaj puščati zemljo golo. Le da nisem imela pravih odgovorov, vse dokler nisem šla v šolo k dr. Elaine Ingham. Potem se je vse razjasnilo in odprlo kot jasen dan,« pojasni Kadunčeva delček svoje poti.

Občutki lastne nesposobnosti zaradi izgube službe

Predavanje: Pogovor ob pregledu zemlje

V življenju gre vsak skozi preizkušnje; ena izmed preizkušenj v njenem je bila izguba službe.

»Izguba službe je vedno boleča, sploh za mojo generacijo, ki je imela privzgojene drugačne vrednote. Čeprav službe nisem izgubila po svoji krivdi (novi lastniki so se po izteku pogodbene obveznosti, ki je določala, da morajo obdržati zaposlene, množično »znebili« skoraj celotne stare ekipe), sem se vseeno spoprijemala z občutkom »manjvrednosti«,« opisuje Janja tisto težko obdobje.

Pravi, da ji je  odpoved v prvem trenutku prinesla veliko olajšanje in svobodo. »Novi lastniki so izvajali »prikriti mobing«, razlaga. Ta se je kazal v skoraj popolni ignoranci, »zaupali so mi le najbolj trivialne naloge, ob katerih se mi je zehalo od dolgčasa. Vse ostalo mi ni bilo dovoljeno.« A po prvem valu olajšanja je nastopila skrb, kako najti novo službo. »Slovenski zaposlitveni profil je v povprečju: moški, star 30 let in s 15-letnimi izkušnjami na vodilnih mestih,« sedaj že v smehu karikira.

Ko so začela prihajati zavrnitvena pisma oz. odgovorov sploh ni bilo (kar je pri nas zelo razširjena slaba poslovna praksa), pa je »nastopil občutek lastne nesposobnosti. Premagala sem jo tako, da sem šla v ameriško šolo pri starosti 56 let. To je starost, ko je bila moja mama že nekaj let upokojena.«

Domačija je sreča in občutek izpolnjenosti

Povedala je, da se vrednote v življenju spreminjajo; ena, mogoče dve glavni vrednosti ostaneta v človeku stalnici, ne glede na dogodke in spremembe v njegovem življenju. Ostale izpeljanke vrednot se lahko spreminjajo, dopolnjujejo ali preložijo.

»Eno takšnih vrednot sva z možem skrila globoko v srce, da ne bi postala obremenilno hrepenenje. To je imeti svoj kos zemlje ter skrbeti zanjo po najboljših močeh. Dom je lahko kjerkoli, kjer si človek ustvari prijetno in ljubeče bivanje, domačija pa je tista sreča in občutek izpolnjenosti, ko stopiš zjutraj na prag in opazuješ poljube sonca na rastlinah in živalih, ki si jim podaril življenje in ki sobivajo s teboj.«

Začetek novega življenja

Goričko, najina domačija

Njena nova življenjska pot se je začela z dediščino, ki jo je dobil njen mož. »Ko je dobil mož majhna sredstva kot dediščino, ni bilo pomislekov. Poiskala bova svojo domačijo! Lažna in navidezna denarna neodvisnost zaradi v banki ležečega denarja naju ni zanimala. Že rahla nestabilnost v svetu, še posebej sedaj, ko države tiskajo denar brez pokritja, lahko sproži inflacijo, ki bo temeljito spremenila vrednost denarja,« opisuje njuno odločitev, ki ju je pripeljala do dolgo želenega kosa lastne zemlje.

»In sva jo našla. Najino domačijo na Goričkem, kjer sva oba začutila, da sva prišla domov,« razlaga Janja. Pravi, da bi ji pravzaprav lahko rekli tudi majhna prekmurska vas, ker ima majhna hiška ob sebi visoke pomožne objekte. Veliko takšnih vasi tukaj propada. Zemlja v tem predelu je surova. Izrazita glina, trda in zbita. Z nepravilnimi obdelovalnimi tehnikami ji kmetje še bolj škodijo. Domačini in naseljeni prišleki po posestvih sekajo drevesa in s tem še bolj praznijo in uničujejo zemljo. Drevesa so jim napoti, ker se jih je potrebno s težkimi in z uničujočimi obdelovalnimi stroji izogibati. »Vse mora biti kot z ravnilom poravnano. Potem je ljudem všečno,« je povedala Janja.

Možna je pridelava brez umetnih gnojil in agro kemije

O regenerativnih postopkih oživljanja zemlje se je Janja učila pri najboljši mikrobiologinji na svetu dr. Elaine Ingham. Skozi učenje je pridobila ogromno znanja o zemlji, o njenem naravnem delovanju in vlogi mikroorganizmov, ki hranijo in varujejo rastline. “V njeno šolo sem šla v svojih poznih letih, ko zaradi odpusta iz službe ni bilo upanja dobiti nove zaposlitve. Svojo odpravnino sem investirala v svoje znanje! Ker me je zemlja vedno klicala in ker nisem hotela sprejeti nobene razlage konvencionalnega kmetijstva, da se brez umetnih gnojil in agro kemije ne da nič pridelati!«

Vedela sem, da obstaja še druga stran!

Regenerativno biološki pristopi in koncepti osvajajo svet, vedno več kmetovalcev in vrtičkarjev od Avstralije do Kanade opušča strupeno pridelavo hrane in neustrezno ravnanje z zemljo, ki uničuje planet.

»Skrajni čas je, da je to znanje prišlo tudi k nam. Zato sem odprla podjetje inSOIL, kjer učim biološki pristop, razlagam, kako narava deluje, in opisujem vse prednosti, ki jih dobimo, ko prepustimo biologiji, da dela to, kot je narava gradila in razvijala skozi milijone let. Svetujem in usposabljam za prehod iz konvencionalno kemijskih na naravno biološke metode vse kmetovalce, ki so začutili, da je sprememba potrebna. Da izgubljajo prihodke in kmetije zaradi odvisnosti od kemije.«

Finančno breme zaradi odvisnosti od kemije je za kmete pogubno

Delavnica kompostiranja

»Samooskrba je velika beseda. Mnoge prestraši, mnogi se lotijo preobsežno in obupajo, ker enostavno ne dosegajo rezultatov, če sledijo nasvetom uradne kmetijske vede. Ki je zastarela, ki je napačna, ki podpira uporabo agro kemije in agresivne tehnike obdelovanja zemlje,« je Janja prepričana.

Samooskrba ni zgolj pridelati zelenjavo in nekaj sadja. Je tudi neodvisnost in svoboda. Pomembno je, da vzgajamo rastline brez dodatnih stroškov in vsakoletnih nakupov gnoja, umetnih gnojil in ostale škodljive agrokemije, s katerimi ubijamo življenje. “Sodobno kmetijstvo je namesto na zdravje usmerjeno le na bolezni in škodljivce, ki so posledica slabega ravnanja z zemljo. Kmetijstvo je velik posel, kmetje in vrtičkarji še vedno verjamejo lažnivi propagandi ter z nakupi “nujno potrebnih dodatkov” zapravljajo svoj dobiček. Finančno breme zaradi odvisnosti od kemije je za kmetije pogubno,” poudarja Janja.

Samooskrba se mora vedno začeti z zdravo, trajno rodovitno zemljo. Tega se ne da kupiti, takšno zemljo ustvarimo sami s tem, da vanjo vrnemo pestrost mikroorganizmov. Bakterije in glive so tiste, ki zemljo strukturirajo, pridobivajo hranila za rastline in jih varujejo pred škodljivci ter vršijo razgradnjo strupov. Inteligenca narave najbolje poskrbi za nas, še dodaja. “Rezultat regenerativnega pristopa k pridelavi so zdrave rastline, živali, ljudje in cel planet.”

Popraviti moramo napake, hkrati pa moramo slediti sebi

Kakšna bo prihodnost, če bomo še naprej delali kar delamo? »Popraviti moramo napake staršev, starih staršev in še več rodov nazaj. Potem bomo lahko pogledali v oči svojemu otroku in rekli: potrudil sem se po najboljših močeh, da sem ti zapustil planet v takšnem stanju, da ga bodo lahko občudovali in na njem zdravo živeli tudi tvoji otroci,« nas k akciji povabi Janja Kadunc.

***

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov

Foto: osebni arhiv, splet