vodi.me

Kje smo na naši življenjski poti?

avtor dr. Danijela Brečko 28. junija, 2019

Večina ljudi ne ve, od kod prihaja njihova motivacija, na kateri stopnji psihološkega razvoja so, in kaj morajo storiti, da bi zaživeli bolj kakovostno. Pri tem naj bosta merili, kaj nas dela srečne ali kaj daje našemu življenju občutek pomena in/ali izpolnitve. Ko spoznamo, da se bodo naše potrebe in vrednote spreminjale, ko bomo rasli in se razvijali, nam to pomaga videti življenje drugače; daje nam evolucijsko perspektivo. Če vemo, da se bodo naše potrebe v prihodnosti razlikovale od potreb, ki jih imamo zdaj, smo pozorni na to, da ne zadovoljujemo le trenutnih potreb, temveč najdemo priložnosti za zadovoljevanje naših prihodnjih potreb. O metodi, ki to raziskuje – evolucijski coaching – smo se pogovarjali s coachem, mag. Draganom Kneževićem.

Ko sem dovolj odprt_a in dojemljiv_a

Kaj je pravzaprav evolucijski coaching? Kdo je njegov začetnik?

Vsaka oseba, tudi coach, je na svojem evolucijskem potovanju. Začetnik evolucijskega coachinga je Richard Barrett, ki je opisal evolucijski coaching kot naravno potovanje v smislu psihološkega razvoja, ki je lastno vsakemu človeškemu bitju.

Evolucijski coaching se torej ukvarja s podporo klientu v smislu, da le ta sprejme in razume, na kateri točki tega potovanja je in katere stopnje še mora doseči. Sam sem se srečal z evolucijskim coachingom pred dobrimi desetimi leti pri raziskovanju voditeljstva in kulture organizacije. Moji klienti so želeli več kot zgolj klasično podporo v obliki večje učinkovitosti in s pomočjo coachinga sem jih lahko popeljal v raziskovanje novih razsežnosti sebe. Za uspešnost procesa coachinga pa je nadve pomembno, da klient sprejme in razume rezultate in da si želi naprej.

Kdaj je torej klient “zrel “za evolucijski coaching?

Takrat, ko je dovolj odprt in dojemljiv za tako imenovani integralni pristop. To pomeni raziskovanje sebe v globino in širino. Nikdar se ne osredotoča zgolj na en vidik, en problem, en cilj …

V nekaterih organizacijah si res želijo srečne ljudi

V povezavi z evolucijskim coachingom večkrat omenjaš srečo, rekoč: “Glavni namen človekovega delovanja je, da je srečen”. Kašna je tvoja definicija sreče?

Sreča je prelep trenutek življenjske izkušnje, ki ga ne morem definirati kot subjektivno kategorijo.  Sreča je pogosto zaznana kot vez do trenutka popolnosti.  Sreča, ki jo išče klient v coaching procesu, je pogosto njegova želja po trajnostni izpolnitvi na vseh področjih njegovega življenja. Če si opazila, sem se izognil izrazu uravnoteženost med delom in življenjem. Iskanje ravnotežja v življenju je znak, da imamo mitološko, torej popačeno sliko o sreči.

Kako se odzovejo organizacije, kadar omenjaš srečo?

Ni moja naloga omenjati sreče. Svojo vlogo vidim v tem, da začutim in razumem, kaj pomeni sreča za organizacijo in njene člane. Ni važno, kako jo poimenujejo, naloga vsakega coacha je, da opazuje, začuti in odraža potrebe in motive posameznika in organizacije. Generalno gledano, obstajata dve vrsti odzivov. V nekaterih organizacijah si res želijo srečnih ljudi. V takšnih organizacijah namenjajo veliko pozornost razvoju blagovne znamke dobrega zaposlovalca. Pri nekaterih organizacijah pa prevladuje zmotno razmišljanje (lahko mu rečemo tudi strah), da srečni zaposleni ne bodo visoko učinkoviti delavci. Oba pristopa sta odraz vodenja in kulture organizacije.

Biti ponosen pomeni novo učinkovitost

Kakorkoli že, rad bi poudaril skupno značilnost sreče v organizaciji. To je ponos. Biti ponosen, pomeni novo učnikovitost. Ponosen zaposleni je lojalen in zavezan k visoki učinkovitosti na dolgi rok, kar pomeni globljo izpolnitev, ki bo prisotna tudi v manj srečnih trenutkih.

Mag. Natalie Cvikl Postružnik, urednica revije ter portala Navdihni.me in direktorica Insights d.o.o, pravi: »Kot coachinjo me pritegnejo vsi učinkoviti načini osebnostnega razvoja, ki vodijo do človekove izpopolnjenosti, razvoja, zadovoljstva, sreče, če želite. Zato sem z zanimanjem povabila k pripravi prispevka kolegico Danijelo (dr. Danijelo Brečko, podpredsednico Slovenskega coaching združenja). Ta v pričujočem intervjuju s hrvaškim coachem Draganom predstavlja enega novejših načinov odkrivanja svojih potencialov – evolucijski coaching, ki ga z res odličnimi rezultati uporabljamo tudi mi.«

Kako pa posameznikove trenutne in bodoče potrebe vplivajo na njegovo motivacijo?

Večji kot je razkorak med osebnimi in organizacijskimi oz. timskimi vrednotami, manjša je motivacija. Motivacijo razumem kot nadgradnjo zadovoljstva. Če zaznamo pomanjkanje motivacije, začnemo raziskovati elemente zadovoljstva,  kot so posameznikova prepričanja, vrednote, povezava vrednot z obstoječo kulturo organizacije …

Izlet v neznano ali cona udobja?

Iz izkušenj vemo, da imajo ljudje različno močno potrebo po varnosti. Ali močna potreba po varnosti zavira osebno rast, kjer vemo, da gre praviloma za “izlet v neznano”.

Drži. Naša življenjska pot je  vselej izlet v neznano. Ljudi ni lahko prepričati, da je pot varna, vse dokler prevladuje zaznava strahu. Ključ leži v odkrivanju resničnih potreb po varnosti in njihovem globljem raziskovanju. V takšnih trenuktih “plešemo skupaj” in v takšnih trenutkih si delimo vse, tudi naše najgloblje skrivnosti. Nekateri klienti potrebujejo bolj proaktiven pristop, kot je uporaba domišljije – kako bi izgledalo, če bi za vedno ostali v želeni coni varnosti?

Praviš, da razvoj posameznika ni enakomeren, temveč pogojen s situacijami oz. odvisen od vrste potreb. Lahko bolj natančno razložiš, kaj si s tem mislil?

Predstavljaj si, da se v organizaciji pojavijo govorice o spremembah. V takšnih trenutkih lahko zaznamo zelo različne reakcije in odzive ljudi, ki temeljijo na njihovi percepciji potreb in percepciji bodoče nove situacije. Popolnoma jasno je, da nihče zares ne ve, kako bo bodoča nova situacija izgledala, toda vsi si ustvarjamo projekcije prihodnosti. Vsaka nova situacija je pravzaprav odsev naših lastnih percepcij. To je obenem tudi priložnost, da investiramo energijo v (osebno) rast, ali pa jo zapravljamo z vzdrževanjem status quo položaja, ki mimogrede sploh ne obstaja in nikoli ni rešitev.

Ego spreminjamo v Ears&Go

Kaj najpogosteje ovira posameznikov razvoj?

Strah in ego!  Prve dve črki besede Ego bi morali zamenjati z Ears & Go oz. z drugimi besedami: naprej se bomo premaknili, če bomo poslušali, čutili, odražali in prevzeli akcijo.

Lahko podaš konkreten primer, ko je posameznik “zastal” v razvoju ?

Odvisno je od tega, če je posameznik samo nekoliko utrujen ali zares želi zapustiti proces razvoja. V prvem primeru je rešitev enostavna, prilagodim tempo dela in ga v ničemer ne priganjam.  Drugi primer je pogosto odraz tega, da je posameznik pač rešil določen problem, kar mu zadošča, naprej pa ne želi.  Kot coach ne sodim njegove odločitve, le zagotovim, da  razume, da je odločitev, kakršnakoli že, njegova.

Učinkovitost ali Učinkovitost z veliko začetnico

Kašne so koristi  ti.“performance coachinga” in kakšne evolucijskega coachinga za pozameznika in kakšne  za organizacijo?

Korist “performance coachinga” je visoko motivirana oseba, ki je ravnokar nadgradila svoje sposobnosti in jih povezala s svojimi oz. organizacijskimi vrednotami.  Rezultati evolucijskega coachinga pa so večinoma vidni na drugih in različnih življenjskih področjih klienta. Barret jih imenuje: Učinkovitost z veliko začetnico.

Če bi lahko izbral katerokoli osebo na svetu, komu bi priporočal evolucijski coaching?

Priporočam ga vsem, ki berejo te vrstice in se čutijo izzvane, da gredo na novo življenjsko potovanje.

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov

Foto: osebni arhiv Dragana Kneževića