Tokratni zapis bo nekoliko drugačen – ali pa tudi ne. Predstavil bom svojo knjigo. A naj takoj poudarim, da to ni reklama, saj je knjiga darilo. Čas za to je več kot primeren. Vstopamo v praznično obdobje, ki ga zaznamujeta dva globalno prepoznana praznika – zahvalni dan in božič.
Obilje zemeljskih dobrin – za vse
Zahvalni dan in božič nosita globoka simbolna sporočila, ki odražajo človekovo povezanost z naravo – zunanjo (zahvalni dan) in notranjo oziroma duhovno (božič). Zahvalni dan izhaja iz starodavne tradicije praznovanja uspešne žetve, kar simbolizira spoštovanje narave, našo odvisnost od njenih darov ter odgovornost, da zanje skrbimo in jih medsebojno delimo. Poleg tega je zahvalni dan tudi spomin na prve evropske priseljence, ki so jim avtohtoni prebivalci Amerike okoli leta 1620 pomagali preživeti težke zimske razmere.
Božič s simboliko Kristusovega rojstva ponazarja rojstvo luči – prebujanje naše notranje, duhovne, »božanske« narave, ki se izraža skozi dobroto, sočutje, ljubezen in modrost. Če imamo torej na voljo izobilje dobrin, naše življenje pa vodijo vrednote, kot so dobrota, sočutje in ljubezen, bi se morale te vrednote izražati v naših dejanjih ter preko nas tudi v naših družbenih in ekonomskih ustanovah.
Žal smo ta dva praznika preoblikovali v njuni materialistični nasprotji: brezglavo nakupovanje, razkošne pojedine in brezbrižnost do tistih, ki trpijo pomanjkanje osnovnih dobrin. Takšno vedenje se ne omejuje zgolj na praznični čas, temveč vse bolj prežema naš vsakdan. Z zunanjo bleščavo ne moremo razsvetliti notranje temačnosti, ki jo ponazarja največji »praznik« potrošništva – črni petek.
Meditacije in ekonomija
»Kakor v vseh ljudeh, sta bila tudi v Nehljudovu dva človeka: duhovni, ki je iskal zase samo takega blagra, da bi bil blagor tudi za druge ljudi; in drugi, živalski človek, ki je iskal blagra samo zase in je bil za ta blagor pripravljen žrtvovati blagor vsega sveta.« (Lev Nikolajevič Tolstoj: Vstajenje)
Meditacije o ekonomiji delitve
Knjiga, ki jo bom predstavil, nosi naslov Meditacije o ekonomiji delitve. Marsikdo se bo ob tem morda vprašal, kako sta meditacija in ekonomija sploh povezani? Beseda meditacija ima več pomenov; izhaja iz latinščine, kjer meditārī pomeni »globoko premišljevati, razmišljati« – prav ta vidik je v knjigi posebej poudarjen. Poleg tega pa ima meditacija tudi duhovni pomen – osredotočenost na našo notranjo dimenzijo, ki ji lahko rečemo duša, notranji jaz, »duhovni človek« ali kako drugače. Meditacijo lahko tako razumemo kot stik s to našo notranjo naravo in njenimi lastnostmi, ki se jih postopoma učimo izražati v vsakdanjem življenju – univerzalno ljubezen, sočutje, sodelovanje, medsebojno delitev itd.
Kaj pa ekonomija? To področje je danes zelo pogosto prizorišče izražanja človekovih nižjih, »živalskih« lastnosti – sebičnosti, pohlepa, brezbrižnosti in samozadovoljstva. Smo se kdaj vprašali, ali mora biti res tako? Tudi na ekonomskem področju lahko kot posamezniki in skupnost izražamo svoje notranje, »duhovne« kvalitete. Prav v tem je bistvo ekonomije delitve: sočutje, ljubezen, sodelovanje in medsebojna delitev naj postanejo temeljne vrednote našega ekonomskega sistema – tako na lokalni kot na globalni ravni.
10 meditacij
Ekonomija je družbeno področje, ki mora ustvarjati pogoje za zadovoljevanje osnovnih potreb vsakega posameznika in blaginjo človeštva, kar vključuje tudi skrb za okolje. (1. meditacija)
V središču knjige je deset meditacij – »zgoščenih« razmislekov o ekonomiji, temeljnih človekovih potrebah, skupnih dobrinah človeštva, komercializaciji in drugih ključnih temah, ki bralca spodbujajo k nadaljnjemu razmišljanju. Ti zapisi niso mišljeni kot definicije, ki bi se jih morali naučiti na pamet ali jih sprejeti kot neizpodbitne dogme, temveč kot izhodišča za globlji premislek o svetu, v katerem živimo.
Globalna ekonomska neenakost je vzrok za številne medsebojno povezane krize, s katerimi se danes srečuje človeštvo, kot so lakota, revščina, neželene migracije, vojne in podnebna kriza. (5. meditacija)
Ekonomsko področje danes predstavlja presečišče številnih kriz – podnebne, družbene, migrantske, prehranske in drugih. Med njimi posebej izstopa pereča problematika velike neenakosti, tako znotraj držav kot med njimi. Navkljub gospodarski rasti se tudi v razvitih državah vse več ljudi sooča z vse slabšimi in negotovimi življenjskimi razmerami. Poglejmo samo mlade: čeprav imajo najnovejše telefone in si marsikaj privoščijo, si večinoma ne morejo kupiti stanovanja; najemnine pa so za mnoge prav tako nedosegljive. Poleg tega so njihove zaposlitve pogosto izjemno negotove. V resnici so mladi ekonomsko prikrajšani in revni. Kakšne razmere vladajo v revnejših državah, pa si lahko le s težavo predstavljamo.
Zato potrebujemo pravičnejši ekonomski sistem, ki bo omogočal, da bodo planetarne dobrine dostopne vsem, zlasti ko gre za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb. Takšen sistem predstavlja ekonomija delitve.
Ekonomija delitve zajema raznolike aktivnosti pravične delitve dobrin na različnih ravneh, s posebnim poudarkom na globalni ravni, z namenom zadovoljevanja osnovnih potreb vseh ljudi in zagotavljanja blaginje človeštva, vključno z varovanjem okolja. (8. meditacija)
Meditacije o ekonomiji delitve
Če bi ekonomija izpolnjevala svoje pravo poslanstvo, zapisano v 1. meditaciji, da »mora ustvarjati pogoje za zadovoljevanje osnovnih potreb vsakega posameznika in blaginjo človeštva«, o ekonomiji delitve sploh ne bi bilo treba govoriti – govorili bi zgolj o ekonomiji. Vse bolj jasno nam postaja, da so spremembe na ekonomskem področju ključnega pomena za našo skupno prihodnost.
Z ekonomijo delitve lahko človeštvo zaživi v blaginji, medsebojnem spoštovanju in miru kot velika družina, ki si deli skupni dom – planet Zemljo. (9. meditacija)
Zunanje spremembe so vedno tesno povezane z notranjimi. Ko bomo resnično prepoznali, da smo vsi ljudje del ene velike človeške družine, ki si deli skupni dom – planet Zemljo – in bo medsebojna delitev dobrin postala nekaj vsakdanjega, bo to preoblikovalo naše odnose na vseh področjih. Ti bodo temeljili na sočutju, spoštovanju, neškodljivosti, ljubezni. Notranje vrednote bodo tako zaživele v zunanjem svetu.
Ekonomija delitve predstavlja začetek globoke notranje in zunanje preobrazbe človeštva, ki temelji na pravilnih medsebojnih odnosih. (10. meditacija)
Pot k ekonomiji delitve
V drugem delu knjige – Pot k ekonomiji delitve – sem se osredotočil na ključne korake za uresničitev ekonomije delitve, predvsem z vidika globalne delitve dobrin. S takšno delitvijo bi lahko ustvarili temelje za blaginjo človeštva, kar je hkrati nujen predpogoj za mir in učinkovito reševanje skupnih izzivov, kot so okoljske, podnebne, migrantske in druge krize.
Prvi korak na tej poti temelji na zgodovinskem primeru Marshallovega načrta, s katerim so ZDA po 2. svetovni vojni pomagale Evropi hitro okrevati ter doseči mir in blaginjo. Na podoben način bi lahko danes bogatejše države v razmeroma kratkem času rešile stotine milijonov ljudi pred trpljenjem zaradi pomanjkanja hrane, zdravil, zdravstvene oskrbe, primernega bivališča, sanitarij in osnovnega izobraževanja za otroke.
Nadaljnji korak bi bila vzpostavitev sistema mednarodne delitve dobrin, ki bi trajno odpravil pomanjkanje kjer koli na svetu. Za ta namen bi lahko v okviru Združenih narodov ustanovili agencijo, ki bi nadzorovala in koordinirala delitev dobrin na globalni ravni. Države bi poročale o svojih presežkih in primanjkljajih, agencija pa bi usmerjala presežke iz držav, ki jih imajo preveč, na območja, kjer dobrin primanjkuje. Danes, na primer, zavržemo veliko kakovostne hrane, medtem ko drugod ljudje stradajo.
Poleg tega bi lahko po svetu ustanovili intervencijske centre za nujno pomoč ob naravnih in družbenih nesrečah, ki bi omogočali hitro in učinkovito odzivanje na katastrofe. Na ta način bi hrana, pitna voda, začasna bivališča, nujna zdravila in druge osnovne potrebščine v najkrajšem možnem času dosegle ljudi v stiski.
Nazadnje pa je nujno treba začeti s preobrazbo našega ekonomskega sistema, ki mora postati preprostejši, pravičnejši ter osredotočen na potrebe ljudi in ohranjanje okolja.
Hrana za um
Knjiga se zaključuje s poglavjem Hrana za um, ki ponuja nekaj priporočil za nadaljnje branje o tematiki medsebojne delitve. Pri tem posebej izpostavljam organizaciji Share the World’s Resources (STWR) in Share International, ki si obe prizadevata za uveljavitev ideje medsebojne delitve (ang. share) v družbi, zlasti na ekonomskem področju.
Luč
»Preizkusili smo že vse druge strategije in nič drugega ne bo delovalo,
če države ne bodo svobodno delile svojega presežnega bogastva
z zavedanjem božanskosti, enega človeštva in ene ljubezni.
To je ključ, ki ga vsi iščemo in ki je
za vedno zasidran v srcih vseh.« (Mohammed Sofiane Mesbahi)
»Medsebojna delitev dobrin, pravičnost,
bratstvo in svoboda niso novi pojmi.
Človeštvo je od nekdaj stremelo
k tem sijočim zvezdam.
Zdaj, prijatelji moji, jih bomo zasidrali v svetu.« (Maitreja, svetovni učitelj)
Delitev je vzajemno darilo
Dobrodelnost ne more nadomestiti pravičnega ekonomskega sistema. Ekonomija delitve temelji na pravičnosti in ne na dobrodelnosti. (7. meditacija)
Smo v času obdarovanja, a zdi se, da smo v potrošniški mrzlici izgubili pravi pomen tega dejanja. Darovanje je po svoji naravi izraz naklonjenosti, ljubezni, sočutja in dobrote. Pravo darilo ni namenjeno temu, da bi v zameno nekaj prejeli, temveč da gradimo in ohranjamo občutek vzajemne odgovornosti in pripadnosti, še posebej v krogu družine. Mar ni tudi medsebojna delitev dobrin svojevrstno obdarovanje? Damo tisto, česar imamo več, kot potrebujemo, in prejmemo tisto, kar nam manjka – ne nujno takoj in v enakem obsegu. Ali ni človeštvo naša širša družina, v kateri bi z medsebojno delitvijo lahko zacelili globoke rane današnjega nezaupanja, ločenosti, sovraštva in velike neenakosti?
Tudi ta knjiga je darilo. V okviru odprtokodne licence – Creative Commons CC BY-NC-SA 4.0 – jo lahko preberete, shranite, natisnete ali delite z drugimi. Če želite, pa jo lahko »plačate« tako, da nekomu, ki potrebuje pomoč, podarite, kar lahko. Čeprav 7. meditacija govori o tem, da dobrodelnost ne more nadomestiti pravičnosti, moramo danes še vedno delovati v okviru dobrodelnosti in tako vsaj malenkost omiliti trpljenje milijonov Zemljanov, naših bratov in sester.
Povezava do knjige
(trenutno v elektronski obliki; kasneje bo na voljo tudi tiskana različica):
Meditacije o ekonomiji delitve
(Objavljeno na spletnem mestu Ekonomija delitve – spletna stran Publikacije.)
»Ekonomija delitve je vedno usmerjena k zadovoljevanju osnovnih potreb vseh ljudi in blaginji človeštva, kar vključuje tudi zdravo okolje. Če so cilji drugačni, na primer dobiček ali kopičenje bogastva, potem to ni ekonomija delitve.« (Meditacije o ekonomiji delitve)
O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.
Vse najboljše za sedmi rojstni dan Navdihni me by Insights d.o.o., 2024
Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.
Spletni portal Navdihni.me in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.
Foto: osebni arhiv avtorja
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.