Srečko Vilar: Zlata lisica je del mojega življenja

Srečko Vilar: Zlata lisica je del mojega življenja

Srečko Vilar: Zlata lisica je del mojega življenja

avtor 24. februar, 2019

Srečko Vilar, »oče Zlate lisice«, s katerim sva se spoznala pred mnogimi leti še v okviru takratnega ministrstva za promet in zveze, zase pravi, da je realist in malo sanjača. Priznava, da je ljubitelj dela, a hkrati neizprosen in trd pri svojih preverjenih odločitvah. Pritrjuje mnenju, da je  ljubitelj življenja in živali, hitrih in lepih stvari. A hkrati je tudi izjemno zavzet in predan – poslanstvu, svojim dragim, poslovnim izzivom, a tudi sebi. Zakaj je je naš februarski navdih? Ker je ta mesec vrata zaprla že 55. Zlata lisica. Izjemen uspeh, tudi mednarodno. In v veliki meri je zanj prav gotovo zaslužen prav Srečko, njen generalni sekretar.

Katere lastnosti so skupne Zlati lisici in tebi, dragi Srečko?

Zlata lisica je tradicionalna tekma za Svetovni pokal, mi pomeni nekaj več, kot samo sodelovati pri organizaciji le-te. To je pravzaprav že nek način razmišljanja, načrtovanja in urejanja zadev – mogoče tudi  način življenja in sploh osebnega pogled na svet.

Osnova je v tem, da ni situacije, na katero ni odgovora in rešitve in v tem sem v nekaterih točkah kar podoben filozofiji delovanja institucije Zlate lisice.

Prosti čas preživljam z družino, obiskujem dobre ljudi in se z njimi družim, spoznavam svet in domovino, kulinariko, naravo…

Ne obupati, postaviti projekt in ga po potrebi dopolnjevati in nikdar ne odstopiti od izvedbe, boriti se do konca in ta konec nam po navadi, žal pri naših težavah, sporoča narava – vremenski pogoji realizacije tekmovanja. 

Glede na to, da ti pravijo oče Zlate lisice, me zanima dvoje: a) ali se spomniš posebej katerega sponzorja, in če, zakaj?, in b) katera tekmovalka se ti je najbolj toplo zapisala – in zakaj?

Zlata lisica je rasla in živela s svojim okoljem – Pohorjem, Mariborom in seveda mariborskim gospodarstvom, iz katerega so prihajali sponzorji tekmovanja. V 35. letih mojega delovanja kot generalni sekretar sem imel srečo sodelovati  z Zavarovalnico Maribor, sedaj Zavarovalnico Sava, našim dolgoletnim generalnim sponzorjem.

Sodelovanje je bilo vedno korektno, dvosmerno in seveda uspešno za oba partnerja. Na eni strani spoštovanje sponzorja pri izpolnitvi vseh dogovorjenih aktivnosti, na drugi strani pa partner, ki se zaveda svoje družbene vloge.

Mogoče sem sam osebno preveč čustveno vpleten v Zlato lisico, saj mi po 40 letih delovanja pomeni tudi del mojega življenja. Tako, kot me izvedba tekmovanja ponese, me odpoved dotolče.

Ta odnos  je z leti prerasel v skupno delovanje, skozi organizacijski odbor tekmovanja (sponzorstvo, zavarovanje tekmovanja v primeru odpovedi). Že vrsto let je dobra praksa, da aktualni predsednik uprave Zavarovalnice Sava,  vodi organizacijski odbor Zlate lisice.

Pri smučarkah prav tako ni dileme: Mateja Svet je moj izbor. Na tekmovanjih za Zlato lisico je postala najboljša smučarka sveta v svojem uspešnem tekmovalnem obdobju. To se je dogajalo v času, ko država v okviru Mednarodne organizacije FIS ni imela statusa, podobnega današnjemu.

Kaj se ti zdi pri Zlati lisici največji izziv in kako se vam izide finančni vidik? 

Največji izziv je, kako pripraviti projekt organizacije do najmanjše podrobnosti, pri realizaciji znati posegati v projekt in ga prilagajati ter sproti reševati probleme; spopadati se z vremenskimi pogoji in realizirati tekmovanje na visokem športnem in organizacijskem nivoju.

V zadnjih letih je boj za pridobitev sredstev vedno bolj oster, vendar je pristop pri pokrivanju proračuna tekmovanja že nekaj let dokaj stabilen; 70 % sredstev prihaja iz mednarodnih pogodb (TV pravice in marketing). 30 % pa organizator zagotavlja skozi lastno dejavnost (domači marketing, prodaja vstopnic itd.).

Mesto živi z nami, a včasih imam občutek, da je prireditev prepuščena sama sebi

Kako je mesto povezano z Zlato lisico, kaj pogrešaš, kaj se je v zadnjih letih npr. spremenilo?

Mesto Maribor je zelo povezano s tekmovanjem. Meščani in meščanke so sprejeli Zlato lisico kot del tega prelepega mesta in to vsako leto dokazujejo z obiskom in zanimanjem za tekmo Svetovnega pokala.

Odpoved tekmovanja je nekaj, česar se bojim. Po drugi strani pa je to osebni poraz in ta je seveda najhujši.

Zlata lisica je skozi 55 let svojega obstoja postala promotor razvoja turizma v mestu in na Pohorju, blagovna znamka, kar pomeni marsikje v svetu prepoznavnost za Maribor in Slovenijo.

Žal je prireditev marsikdaj prepuščena sami sebi, v borbi za preživetje in iskanju svojega stabilnega mesta tako v Sloveniji kot v svetovnem pokalu. V letošnjem letu smo praznovali velik jubilej, 50 let svetovnega pokala v Mariboru, in potrditev najstarejše tekme pri dekletih v Svetovnem pokalu.

Koliko ljudi je ustvarjalo letošnjo Zlato lisico in koliko ur si vanjo vložil ti?

Zlato lisico vsako leto ustvarja ekipa, ki je dobro organizirana v okolju organizacijskega odbora, delujočega v okviru AS Kluba Branik Maribor.

V odboru sta tako organizirana tehnični del in gospodarski odbor. Okoli 150 ljudi je vključenih in ti praktično vso leto pripravljajo in dogovarjajo projekt izvedbe tekmovanja.

Pri izvedbi se v zadnjih treh mesecih pred datumom izvedbe število sodelujočih bistveno poveča, v dneh samega tekmovanja pa je ta številka okoli 1000 ljudi, ki po različnih sektorjih dodajo svoj kamenček v mozaik organizacije Zlate lisice.

Z Zlato lisico se ukvarjam skozi vse leto dnevno, zadnje štiri mesece pa praktično od jutra do odhoda v posteljo.

Lisica me je marsičesa naučila: tudi soočiti se z neuspehom

Česa te je glede Lisice najbolj strah in na kaj si najbolj ponosen? 

Najbolj me je strah neuspeha pri izvedbi tekmovanja – to je odpovedi tekmovanja. Le-ta pomeni finančno težavo za Alpski Smučarski klub Branik, saj mu pomeni izvedba Zlate lisice  pomemben vir financiranja dejavnosti kluba – športa mladih.

Po drugi strani pa osebni poraz in ta je seveda najhujši.

Najbolj ponosen sem na vse do sedaj izvedene Zlate lisice, ki smo jih skupaj s sodelavci na vseh področjih uspešno izvedli. Vsaka je edinstvena in o vsaki bi lahko spisali knjigo spominov.

Kje najdeš energijo za skoraj vsakoletno borbo z vremenom?

Energijo za delovanje najdem v svojem načinu življenja, ki mi nudi lepe trenutke,  iz katerih črpam toliko, koliko potrebujem za aktivnosti pri organizaciji.

Prav tako je zelo pomemben element  realnosti, saj je škoda zgubljati energijo za zadeve, ki se ne dajo premagati ali spremeniti.

Pred časom sva govorila z Vladimirjem Rukavino, ki je dejal, da je prejel marsikak kamen v hrbet – smislu, če si uspešen, se pač tudi to kdaj pa kdaj zgodi. Kakšne so tvoje izkušnje?

Zagotovo imava z Gogom Rukavino podobne izkušnje pri borbi za status pomembnih prireditev v Mariboru, saj se že nekaj let boriva za obstoj in status projektov Zlata lisica in Lent, vsak na svoji strani, z različnimi sogovorniki in odločevalci.

Uživam v tem, kar mi  ponuja vsak dan od jutra do večera – lepo se sliši, vendar realnost  v prvi plan postavlja  opravljanje del in nalog generalnega sekretarja Zlate lisice, profesionalne obveznosti, potem pa  ostane časa za ostalo.

Mogoče so moje izkušnje še bolj boleče, saj so bile povezane z dogajanji okoli ŠC Pohorja, ki je žal bila osnova marsikdaj pri ocenjevanja mojega dela, tako v preteklosti, kot sedanjosti. Kar nekaj energije je šlo  v smer prepričevanja in dokazovanja, ampak vedno se splača vzeti si čas in energijo za to početje. Več ljudi spozna situacijo, več imaš sogovornikov.

Kot smučar po duši se veselim pozitivnih sprememb na slovenskih smučiščih

Zakaj si se pravzaprav zapisal Zlati lisici? 

V prvi vrsti sem se v mojem življenju zelo zgodaj zapisal športu – smučanju. Po končani aktivni športni poti sem ostal v Klubu Branik kot vaditelj, pomočnik trenerja, član OO Zlate lisice.

Imel sem velik privilegij, da sem v teh začetnih letih sodeloval z začetnikom in snovalcem Zlate lisice, gospodom Dušanom Senčarjem, ki me je v naslednjih desetletjih ogromno naučil in usmeril k razvoju Zlate lisice.

Skozi to sodelovanje sem posredno nadgradil in izostril svoj način razmišljanja in delovanja, ki mi je v nadaljevanju zelo pomagalo pri mojih izzivih v poslovnem in sploh zasebnem življenju.

V zadnjem tednu je naša družina “presmučala” slovenska smučišča – od Mariborskega Pohorja, Rogle, … pa do Vogla in Krvavca (ter vse, kar je vmes). Naše izkušnje so bile pestre in raznolike. Verjamem, da so tudi tvoje. Kaj bi svetoval slovenskim smučarskim središčem s tvojim bogatim znanjem? 

Zagotovo je stanje slovenskih smučarskih centrov iz leta v leto boljše. Več se investira, več vključuje v skupno turistično ponudbo tako poleti kot pozimi in zadeve  se premikajo v pravilno smer. Seveda je potrebno vlagati v najnovejše sisteme za zasneževanje in obdelavo smučišč,  smučarske naprave, za zastarelo tehnologijo več ni prostora.

Država mora dodati še svoj razvojni kamenček pri ustvarjanju boljših pogojev za poslovanje (status žičnic v javnem prevozu) in pomagati predvsem pri promociji v tujini  in zaostanek v primerjavi z Evropo, se bo zmanjšal.

Glede prenosa dobrih praks iz tujine pa lahko rečem le: povezava v turizmu na vseh nivojih, pa bo smučanje ponovno zacvetelo. Pa še kaj zraven (smeh).

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o.


Foto: osebni arhiv in arhiv Zlate lisice

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

<