vodi.me

Meta Grošelj: karizma, notranji dialogi in odgovornost

avtor Natalie Cvikl Postružnik 3. septembra, 2024

Meto Grošelj sem srečala na eni od konferenc: bila sem ena od sogovornic okrogle mize, Meta pa voditeljica dogodka. Imela je takšno posebno energijo in vedela sem, da se snideva spet. In res, kakšno leto, dve zatem, je postala predsednica Slovenskega coaching združenja (kjer sem bila tudi sama članica). Ob tem (ali pred tem) je predvsem mama dvema najstnikoma, pisateljica – avtorica dveh knjig, ki goji izjemno veliko strasti do osebnega razvoja in rasti. Ljudem pomaga pri razvoju potencialov kot trenerka, coachinja in govorka. »Moja strast je retorika, javno nastopanje; vse to zelo pomaga pri opolnomočenju. Gre za veščino, ki ti osmisli tvojo identiteto, vlogo, osebnost in pa namen. Da odgovore na to, kdo si v tem svetu, kaj želiš povedati in kakšen je tvoj doprinos,« pravi Meta. Bere se kot popolna zgodba. A na Metini poti (sedaj šteje 46 pomladi) je bilo precej trenutkov ‘za učenje’: od izgube službe (v času porodniške), ločitve, do čustvene izgorelosti in iskanja svojega lastnega glasu. In zato je naša navdihovalka.

»Instant rešitve in hitri nasveti se mi zdijo trapasti«

»Vedno se mi je zdelo trapasto, zakaj je vse treba hitro – hitro do uspeha in iskanje instant rešitev,« začneva najin pogovor, ko jo vprašam o lastnostih, ki jo najbolje opišejo. A doda, da so ji vprašanja o namigih za hiter uspeh pripeljala do treh ‘zakonitosti’: »disciplina, vztrajnost in potrpljenje. To so moji trije hitri nasveti za uspeh,« se smeje Meta.

Najpomembnejša sta zame (ob meni) …

… moja otroka. Najstnika. Zdaj smo iz otroštva prešli v odraščanje, kar pomeni, da je čas za lastno odločanje in lastno izbiro. Mi pa veščine coachinga že od njunih malih nog izjemno pomagajo.

AHA trenutek in rdeča lučka ‘On air’

Trdi, da ljudje, ki jo danes poznajo, ne verjamejo, da je to ista oseba, ki je imela pred 20-imi leti katastrofalno tremo pred javnim nastopanjem. »Virginia Satir pravi, da se bo tisti, ki se ne zna močno izraziti, izrazil z močjo. Pa to ne pomeni – na silo. Bolj v smislu, da sem res potrebovala veliko moči, da sem spravila svoj glas iz sebe,« opisuje Meta. Pri tem je šla kakšna priložnost že mimo, tudi za službo.

»Npr. na radiu, kjer sem začela delati, je trajalo pet let, da sem izrazila svojo željo – da bi tudi jaz rada delala na programu. Pet let (!) sem delala v marketingu, gledala tisto rdečo lučko ‘On air‘ … in nisem povedala, da bi rada bila del te skupine, del ‘govorcev’,« pojasnjuje Meta, nekoliko zadržano. Po petih letih se je le opogumila. A še vedno je bila ‘samo slišana’, ne tudi ‘videna’. »Takrat še nisem imela ‘jajc’, da bi se toliko izpostavila. Potem se je začela moja kariera v marketingu – od velikih korporacij, marketinških agencij … Nakar se je pa začela kriza.«

Sindrom vsiljivca ostaja …

Prav v letu 2009 je bila na porodniški (op. ur. saj se še spomnimo finančne krize, kajne?). Merkur, njen takratni delodajalec, je imel velike težave zaradi prevzema … »Tako sem ostala z majhnim dojenčkom, brez službe, zaradi krize nikjer niso zaposlovali …,« se spominja Meta.

Navdih je zame …

… interes. Ko odkriješ nekaj zanimivega in se podaš v poglobljeno raziskovanje tega področja. Znam dneve, tedne, celo leta posvetiti določeni temi. Zdaj že tri leta raziskujem notranji dialog. Ta je še pomembnejši od naših ‘zunanjih pogovorov’, ker 80 odstotkov naših pogovorov poteka samih s sabo, torej notranjih. Notri si sestavljamo zgodbe, premlevamo, imamo 1000 scenarijev, pa eno realnost.

»Po nasvetu očeta sem odprla s. p. za iskanje projektov. Če pogledam nazaj, sem bila izjemno uspešna. Moj prvi naročnik je bil letni projekt za skoraj 100 tisoč evrov. A sem se vseeno počutila, kot da so najeli nekoga, ki se pretvarja, da je dober. Torej sindrom vsiljivca …, že spet! Ne glede na rezultate, ki so jih naše rešitve prinašale, sem se vseeno nekako skrivala za copy-writerji, designerji itd. … oni so tisti, ki so v ospredju, jaz pa tukaj samo malce pomagam (smeh).«

Doživi čustveno izgorelost

Štiri leta je izjemno uspešno vodila projekte. »Nisem si upala postaviti prave cene za svojo vrednosti. Dela sem imela veliko, denarja pa … in po štirih letih sem doživela tak manjši burn-out; bolj čustven kot fizičen. Od vsega tega sekiranja …«, se spominja.

V tistem času je v Ljubljano prišel Andy Harrington. Meta se je udeležila predavanja, in, kot pravi, imela srečo. »Pravzaprav sama vsebina njegovega predavanja niti ni pomembna. Način, s katerim je hodil po odru štiri ure, sproščeno, s takim prepričanjem … Ga gledam … in si rečem: dam svojo levo, pa tudi desno roko, da stopim pred ljudi, pred kogar koli, in se mi kolena niti malo ne zatresejo!«, opisuje Meta začetek svoje transformacije.

»Izberem sebe in iščem – od kod razlike?«

Takrat se je odločila vložiti 10 tisoč evrov za prvi letnik usposabljanja profesionalnih govorcev v Londonu. »Štirikrat letno po pet dni sem se udeležila tega usposabljanja. Šlo je za dogodke s podjetniki z vsega sveta – od Avtralije, Afrike, Amerike, Evrope, Azije … Prvič sem lahko opazovala cel svet – tako pogum sveta, kot njegov sram. Kako je nekdo brez posebnih kompetenc in MBA-jev vzel mikrofon in mirno povedal, da je najboljši na svetu … potem pa govori oseba, ki je imela dva doktorata, zelo sposobna,  s tako tresočim glasom, rdečico in kup izrazi, ki so izražali tisto majhnost … oprostite, morda boste vi več vedeli, samo vprašam, če dovolite … Vse to sem opazovala in se spraševala – zakaj? Zakaj je to pravzaprav v nas, kako, od kod …,« razmišlja Grošelj.

»Začnem iskati odgovore skozi raziskovanje treme, samozavesti in javnega nastopanja«

Meta pravi, da jo je oder spodbudil k noremu raziskovanju psihološkega ozadja naše samozavesti. Kako lahko tudi sami postanemo zares samozavestni (a ne z napihnjenim egom). »To je poganjalo veliko mojega raziskovanja. Naslednje leto so me na akademiji povabili, da naredim certifikat za coachinjo. Dve leti sem coachala v njihovi ekipi. Izjemno veliko sem se naučila. Razvijala sem pristope za delo na tremi, samozavesti, javnem nastopanju …,« opisuje Meta svoj osebni in poklicni razvoj. »Predvsem sem pomagala izraznost poiskati pri ljudeh, ki so se bali svojih lastnih zgodb. Sram, strah, krivda… nizke energije, ki nas ovirajo pred opolnomočenjem. Sprejeti sebe in svojo lastno zgodbo, to je zelo pomembno. Tako se je razvijala še moja kariera trenerke javnega nastopanja in snovalke zgodb. A tudi moje spoznanje o tem, kaj so pomembne stvari, kaj moramo o sebi razumeti, verjeti in izpostaviti, da se opolnomočimo,« poudari Meta.

Senca in luč naše osebnosti

In kaj to je, kaj si spoznala?, jo vprašam. »Samozavest, samopodoba in občutek lastne vrednosti,« pojasni Meta. »O samozavesti slišimo veliko; pomeni pa, da verjamem, da se lahko nekaj naučim. Tega mi ni manjkalo. Primer: lahko se naučim streljati na gol. Kaj pa potem, ko gol zgrešiš? Kaj se zgodi s teboj, s tvojo samopodobo? Ali neuspeh vežeš na identiteto? Jaz sem slab, ker sem zgrešil gol? Razlika je torej, ali nekaj ZNAM ali nekaj SEM,« pojasni prvo premiso.

»Samopodoba pomeni, da sprejmeš svojo senco. Luč so dobre lastnosti. Senca pa je tisto, kar ni najboljše. Včasih pride preveč do izraza. Včasih damo lastnosti preveč na glas. Primer: trma – to je glasna odločnost, će/ko jo damo ‘malce preveč na glas’. Če bi jo dali še tišje, bi bila pa potrpljenje (smeh),« predstavi koncept Grošelj. V smislu zgodbe je senca tisto, kar vemo, da ni bilo okey, a od sebe preveč pričakujemo. Na oder je treba tudi z neznanjem, z radovednostjo, z zanimanjem za vprašanja publike, ki nam mogoče odstrejo nekaj popolnoma novega. Idealizacija, da smo na piedestalu, ker smo na odru, je napačna.«

Shaping future voices

Vpliv na komuniciranje in javno nastopanje je nekaj, kar je zame res pomembno. Podjetjem pomagam oblikovati prodajno usmerjene zgodbe za velike odre, ki jih koristijo pri marketingu, prodaji. Sicer pa ja, res je v nastajanju še en projekt: Shaping future voices. V letu dni želim postaviti platformo za spletne učilnice in on line coaching. Selimo se v globalno vas ☺. Ne izhajam iz sebe, ali da bi zahtevala uspeh od sebe; menim, da je prav, da to, kar sem se učila 40 let, predajam naprej. To je moja odgovornost, ki jo jemljem izjemno resno.

»Opolnomočenje začnemo graditi, ko se v popolnosti sprejemamo – jaz sem okey, ti si okey. Smo brez sodbe, prezira, kritike … to so izjemno nevarne stvari. Jih je treba zamenjati z validacijo, spoštovanjem, ljubeznijo,« poudari Grošelj.

5 aksiomov (zakonov) lastne vrednosti

Občutek lastne vrednosti je nekaj, kar je zelo pozno spoznala, pravi Meta. »Na enem od treningov sem slišala to besedno zvezo: Občutek lastne vrednosti … kaj je to, sem zastrigla z ušesi in začela raziskovati … in tako v svoji knjigi Verjemi v svoj glas opisujem pet aksiomov lastne vrednosti, kot jih je leta 1992 zapisala Claudia A. Howard,« razloži Meta.

»Ljudje si predstavljamo, da je vrednost neka merljiva stvar: koliko si bogat, kakšno službo imaš, koliko imaš prijateljev … in ta vrednosti, da naj ti »narašča in pada« – izgubiš službo (vrednost pade …) itd. Mi našo vrednost torej vežemo na – kot pravi temu Howard – eksterno. Vrednost pa je interna, torej notranja. Misliti, da lahko meriš vrednost, je kot da bi želeli ugotoviti težo vaše duše. Ni tehtnice. Duša samo je. Vrednost samo je. Zavedati se moramo, da se vrednosti (živega bitja) ne da deliti, ne meriti, ne zmanjšati, ne povečevati … vrednost samo je. Ni v številkah, nima metra. Samo obstaja. Vsi ljudje in vse, kar obstaja na svetu, ima enako vrednost, torej smo enakovredni,« z veliko topline pojasni.

Karizmatični odnosi ustvarjajo pogoje za razvoj in lepši svet

»Karizmatični človek je nekdo, ki druge vidi, sliši, zaznava … ljudje se počutijo videne, zaznane, prepoznane v svojem lastnem potencialu. Ker so njegove oči tiste, ki vidijo dobro v človeku – kaj se lahko razvije, kje je potencial … in ko skozi oči karizmatika vidiš samega sebe, vidiš, kar vidi on / ona. Projekcijo potenciala. Če se navadiš tako videti svet, potem je svet res lepši. Pa ne govorim o nekem navideznem hvalisanju drugih, govorim o iskrenem priznavanju. Vodje učim, naj se iskreno zanimajo za ljudi. “Ja, ampak mene ljudje ne zanimajo.”, ali pa “tukaj smo v službi” mi včasih kdo reče. Motivacija, zavzetost, strast do dela (in tudi življenja), to so vse notranje ročice, ki jih karizmatik lahlko požene v neverjetno intenzivno gibanje, če uspe le za hip preusmeriti fokus s sebe na drugega. Problem pa je v tem. Fokus nase, danes smo žal del te zahodne, intenzivno individualistične kulture, ki ravno ta uspeh, po katerem tako hlepimo, onemogoča. Govorim o notranjem uspehu. Tistem, ki je del naše lastne vrednosti. To je ‘ego-suspension’ – enostavno fantastično, kakšna razbremenitev človeka!«

»Ko me zadane šus in dojamem ‘ego-suspension’ na lastnem primeru«

Pri tehniki ‘ego-suspension’ gre za to, da postaviš točko pozornosti na druge, pravi. »Šla sem skozi svojo ločitev. Leta precejšnje drame. Takrat mi je bilo zelo težko, bila sem depresivna, nisem vedela, kam bom šla s svojim življenjem, korona se je začela …,« me Meta uvede v zgodbo svojega ‘šus trenutka’.

»Imela sem prijateljico in vsak dan sem po telefonu govorila z njo. Stala mi je ob strani, poslušala je moje tegobe, poslušala je moje tegobe, poslušala je moje tegobe … in potem jo enkrat vprašam, kako si pa ti? Pa mi reče: »Veš, bila sem na punkciji.« in mene zadane ‘šus’. »Ti imaš to že mesece? In jaz to izvem šele sedaj. Zakaj?« »Nisem te hotela obremenjevati še s tem.« … »In takrat mene zadane … bog, koliko se mi ljudje ukvarjamo sami s seboj ☹,« Meta iskreno opiše svoje doživljanje.

»Odločila sem se, da od danes naprej vso pozornost usmerim navzven in nič več ne komuniciram svoje zgodbe, ampak samo poslušam. Zares je bog v naših ušesih. Življenje se mi je popolnoma spremenilo. Zgodbe ljudi, neverjetno fantastične. Ljudje radi pripovedujemo svoje zgodbe drugim, če nam ti drugi le dajejo prostor. Priznam.. sem zgovorna, včasih kar ne neham regljat, sem pa velik pristaš namernega poslušanja in suspenzije ega.«

»Rada vidim učinek coachinga na ljudeh«

Ali si zato za svojo poklicno pot izbrala coaching, povprašam Meto. … premislek … »hm … pri meni se je začelo s tehnikami, ki sem jih nato še nadgrajevala ter razvila skozi skoraj desetletje prakse. Danes imam svojo metodo, ki vključuje veliko retoričnih zaznav. Jo bom morala popisati, znanstveno urediti. Rada delam 1:1 z ljudmi, rada podpiram njihov razvoj, zdi se mi, da lahko dosežem večji učinek …,« razloži Grošelj.

Življenje je zame …

… preizkušanje. Življenje je zgodba, ki ima ogromno začetkov in ogromno koncev. Pomembno mi je, da se zgodba ves čas razvija. Ne glede na zgodbo danes, pišemo zgodbo ves čas. Preteklost reorganiziramo, redefiniramo in s tem se spreminja tudi prihodnost.

»Zelo dobro čutim potrebe coachev_inj«

Pred tremi leti so Meto povabili k sestavi programa letnega kongresa coachev. »Skupaj z ekipo smo pripravili odličen program. Prihajam iz marketinga in sem, seveda, takoj pogledala tudi s temi očmi na pripravo programa: kdo so coachi, od kod prihajajo, kaj potrebujejo …, kaj so njihove bolečine, njihove želje,« razlaga svojo pot.

Takrat so se začele spodbude s strani drugih: naj kandidira … In ko je lani prišlo do nove sestave uprave združenja, je Meto bivša predsednica, dr. Danijela Brečko, povabila k oddaji kandidature.

»Coache_inje podpiramo poslovno in strokovno«

V prvem letu delovanja so v Združenju pripravili kar nekaj vsebinsko polnih dogodkov, spoznavnih srečanj … »Želeli smo promovirati strokovne in poslovne vsebine. Da znamo coachi_nje razvijati tako strokovna znanja, ki jih znajo potem tudi poslovno plasirati na trg,« razloži Meta.

»Ponudili smo skupinske supervizije (saj znajo biti supervizije precej drage). Kmalu bomo začeli z marketinško šolo za coache, kjer bomo gostili različne strokovnjake – za družbena omrežja, prodajo, pitchanje … imamo tudi mentorski program, pripeljali smo različne tuje strokovnjake, npr. Nobantu (op. a. Nobantu smo v Navdihni me že predstavili). V ekipo Združenja smo povabili asistentko za vodenje komunikacije na družbenih medijih – to je danes enostavno nujno potrebno,«  pojasni Grošelj.

Coach_inja kot profesionalni_a prijatelj_ica

Meto izzovem z vprašanjem, če je coaching sedaj v trendu, ‘in‘. »Coaching prihaja iz življenja. Mama, oče, prijatelj, sodelavka … morda niso certificirani, imajo pa določene kompetence, s katerimi te znajo ‘dvigniti’, da greš lažje v akcijo. Mislim, da moramo vsi razumeti coaching miselnost, da lažje podpiramo ljudi okrog sebe,« Grošelj povsem enostavno razloži princip.

»Profesionalni coaching pa včasih v šali opisujem ‘kot da smo profesionalni prijatelji’. Imaš prijatelja, ki je usposobljen za resnično kvalitetno prijateljstvo. Te posluša, te sliši, ti ne dovoli BS. Včasih se tudi malo sprovocira s kakšnim vprašanjem in te pozove k odgovornosti (accountability). Zna slediti tvojemu napredku, hkrati pa sprejema to, da je to tvoje življenje in da ga sam kreiraš. Da ni sodbe, ni pričakovanj. Torej, ego-suspension. Da se zna razdvojiti od tebe, situacije in ti dovoli živeti svoje življenje,« zaključi Meta najin pogovor.

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Vse najboljše za sedmi rojstni dan Navdihni me by Insights d.o.o., 2024

Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.