V prvem lockdownu, ko smo bili tesno zaklenjeni v občine, sva se z ženo veliko sprehajala po dolini Kamniške Bistrice. Kamniška občina je na srečo relativno velika in ponuja obilico čudovitih izletov, za razliko od nekaterih manjših občin, kjer lahko mimogrede postanete lokalni prebežnik. O smiselnosti tega ukrepa in o vseh peripetijah v zvezi s tem pa itak nima smisla razpravljati. A nekaj je bilo pri tem tudi dobrega – začeli smo raziskovati bližnjo okolico, prej smo na instant način brzeli odkrivati veliki svet. Vse to pa je razkrilo še nekaj: »skrite« okoljske rane oziroma gozdne poseke v čudovitih kotičkih alpskega sveta. Vsi itak niso bili v lockdownu. Posel je tekel naprej. OK, v redu. Ampak kakšen posel? Malo bolj temeljito sem začel raziskovati dolino Kamniške Bistrice in objavil krajši prispevek v lokalnem časopisu Kamničan_ka z naslovom Ko bo posekano zadnje drevo.
»Sveta ne bodo uničili tisti, ki povzročajo zlo, temveč tisti, ki mirno gledajo, kako drugi to počno.« (Albert Einstein)
Odzivi so bili negativni (saj veste, ko »mački stopiš na rep, zacvili«) in seveda tudi pozitivni. Zaveš še, da še zdaleč nisi edini in da si veliko ljudi prizadeva spremeniti sedanjo destruktivno okoljsko zgodbo. In tako je v začetku poletja tako mimogrede, na kavici, padla ideja, da združimo moči. In smo ustanovili Civilno iniciativo za Kamniško Bistrico.
Kdo lahko spremeni svet
»Nikoli ne dvomite ali lahko majhna skupina resnih in predanih ljudi spremeni svet. V resnici je to edino, kar ga sploh lahko spremeni.« (Margaret Mead)
Civilna iniciativa Kamniška Bistrica je nekakšna demokratična platforma, ki povezuje posameznike s skupno vizijo poskrbeti za okolje v lokalnem in tudi širšem okolju. Drevesa, gozdovi, vode, travniki, mokrišča, ptice, volkovi in drugi habitati ter živa bitja nimajo svojih političnih in ekonomskih predstavnikov v človeški družbi, ki pomembno vpliva na celotno okolje in na vsa živa bitja. Okoljevarstveniki so pravzaprav skrbniki, zastopniki, odvetniki, politični in ekonomskih predstavniki naravnih habitatov in njihovih rastlinskih in živalskih prebivalcev. Zdajšnje zbiranje podpisov podpore referendumu za pitno vodo je natanko to – zastopanje interesov vode in vseh, ki so od nje odvisni. Torej, tudi mi sami.
Strip: Ivan Mitrevski. Naše vode po sprejetju novega zakona o vodah (najbrž). Objavljeno v časopisu Kamničan_ka.
Naj izpostavim nekatere izmed članov iniciative, ki so aktivni na številnih področjih, ki so ustvarjalni, podjetni in domiselni, predvsem pa pogumni in predani. Ivan Mitrevski je ilustrator, stripar. Na temo okolja je objavil izjemno poučen strip oziroma ekokriminalko Volkulja Bela in čarobni gozd, ki tenkočutno in duhovito osvetljuje okoljsko dogajanje na kamniškem koncu in tudi širše. Kartini Djalil je dolgoletna kamniška aktivistka, ki vodi Društvo Makadam Kamnik. Društvo združuje in povezuje različne generacije, ki se srečujejo v prostorih Dnevne sobe, kjer je vselej prostor za srečevanja, pomoč, učenje, igro ali samo pogovor. Veronika Čop vodi okolju prijazno trgovino Reciklarnica, ki deluje po načelu zero waste, nakupovanja z lastno embalažo, predvsem pa prodaja ekološke izdelke za dom, vegansko hrano itd. To so torej nekateri člani iniciative.
Dovolj za potrebe, vselej premalo za pohlep
»Zemlja nudi dovolj, da zadovolji vsako človeško potrebo, ne pa človeškega pohlepa.« (Mahatma Gandhi)
Gozdni rezervati predstavljajo zgolj 0,8 % slovenskih gozdov. Foto: Domen Stanič
Verjetno ste že kdaj obiskali dolino Kamniške Bistrice, Veliko planino, Logarsko dolino, Jezersko, se morda povzpeli na Kamniško sedlo, Grintavec, Skuto, si ogledali slap Rinko ali Orglice, sotesko Predaselj oziroma katerega od drugih čarobnih kotičkov Kamniško-Savinjskih Alp. Morda mislite, da je to območje z okoljskega vidika dobro zaščiteno, kot je na primer Triglavski narodni park. Nak, zmotili ste se. To območje sploh ni zaščiteno! Okej, resda spada v evropsko zaščiteno območje Natura 2000, ampak to preprosto ni dovolj – motornih žag in velikih kamionov za les to pač ne ustavi.
Zato smo v iniciativi najprej obudili že stoletje (!!!?) staro idejo, da bi to območje razglasili za zaščiteni park. Pobudo za zaščito tega območja so podali že planinci med obema svetovnima vojnama. Po 2. svetovni vojni pa je predlog za zaščiteni naravni park znanstveno utemeljila dr. Angela Piskernik, prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja, ki je med drugim v dobršni meri zaslužna za ustanovitev Triglavskega narodnega parka in drugih zaščitenih območij v Sloveniji. Predlagala je celo čezmejni Jugoslovansko-Avstrijski visokogorski park, kar je bila res smela ideja za tisti čas. Pa saj se ptice, hrošči, volkovi, potočki, reke in vetrovi itak ne menijo za državne meje in druge ovire, ki jih postavlja človek.
Kdo je tisti nekdo, ki želi ohraniti neurejeni status quo?
Ob koncu tisočletja so znova oživele ideje o ustanovitvi zaščitenega naravnega parka in leta 2005 je bil dejansko podpisan sporazum o ustanovitvi Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe.
Potem pa je leta 2012 Ministrstvo za okolje in prostor postopek ustanavljanja regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe nenadoma ustavilo, sicer »zaradi ne dovolj velikega konsenza lokalnih skupnosti«. Ali z drugimi besedami: nekdo je pač imel interes, da ostane tako, kot je, status quo. Pa saj veste, da je pohlep lahko drugo ime za interes.
Sprožimo Pobudo za ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe
Kamniško-Savinjske Alpe niso samo prebivališče redkih živalskih in rastlinskih vrst, na primer gozdov črnega bora ter živalske populacije malega skovika, divjega petelina, ruševca in belke, temveč so tudi pomemben vodni vir za številne prebivalce Slovenije. Poleg tega pa je zaščita tega okolja pomembna za prihodnost kakovostnega turizma, ki vse bolj ceni neokrnjeno naravo. Nenazadnje pa ima območje Kamniško-Savinjskih Alp tudi velik kulturni in etnološki pomen, npr. Velika planina, Logarska dolina, Jezersko.
Zato smo v iniciativi sprožili medijsko kampanjo in oblikovali spletno peticijo Pobuda za ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. In se je premaknilo. Pobuda je že bila obravnavana na občinskem svetu občine Kamnik. Prav tako so oblikovali posebno skupino, ki se bo ukvarjala z nadaljnjimi koraki ustanovitve regijskega parka, v njej pa sodelujejo predstavniki vseh svetniških skupin. Upajmo, da se kaj premakne. Če ne, pa jih bomo malo podrezali.
Smeti TO GO ali plogging
»Voda in zrak, dve bistveni tekočini, od katerih je odvisno življenje, sta postala svetovni kanti smeti.« (Jacques Yves Cousteau)
Smeti TO GO, akcija Društva Makadam Kamnik. Foto: Kartini Djalil
V času koronske krize se je bistveno povečala uporaba embalaže TO GO. Samo po sebi to seveda ni problem, saj je bil to edini način »popiti kavo«, »kaj prigrizniti« in se podružiti v času rigoroznih korona ukrepov. Saj to je vse čisto v redu, kajti gre vsaj za približek normalnosti, a temna plat tega početja se je kaj hitro odrazila v našem okolju, kjer je bilo in je še vse polno odvržene embalaže.
V Civilni iniciativi smo zato februarja letos začeli akcijo »Smeti TO GO«. Nič posebnega, nič velikega. A saj veste: »kamen na kamen palača«, »(pobrana) smet na smet pa kup smeti«, ki pa jih damo tja, kjer ne delajo (prevelike) škode. Akcija še vedno traja. Torej na delo. Vzemite vrečko, poberite smeti. Ko greste na sprehod, v službo, šolo, ko tečete. Švedi temu pravijo plogging – pobiranje smeti med tekom ali sprehodom. Smeti zlepa ne bo zmanjkalo. Smeti TO GO!
Ne prepustimo usode tistim, ki ne plačujejo cene za svojo zmote
»Težko si je predstavljati bolj neumen ali nevaren način sprejemanj odločitev, kot je prepustitev teh odločitev ljudem, ki ne plačajo nobene cene za svojo zmoto.« (Thomas Sowell)
Giro di Kamnik iniciativa za vodo
Pred kratkim pa smo se v Kamniku pridružili pobudi zbiranja podpisov podpore referendumu za pitno vodo. Aktivnost zbiranja podpisov pred kamniško upravno enoto je povezala številne posameznike, društva, organizacije, iniciative (Reciklarnica, društvo Makadam Kamnik, Civilna iniciativa za Kamnško Bistrico …) v enotno fronto za ohranitev vodnih virov ne samo v lokalnem okolju temveč v celotni državi. Kar čutiti je izjemno energijo širokega in raznolikega gibanja, še zlasti mladih (Mladi za podnebno pravičnost), ki se zelo dobro zavedajo, da se danes igramo z njihovo prihodnostjo.
V Državni zbor je bilo 19. maja vloženih več kot 52.000 podpisov podpore za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah. Referendum bo predvidoma 4. julija 2021, vprašanje pa se bo v skladu s predlogom glasilo: “Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 31. marca 2021?” Zakon bo zavrnjen, če bo proti glasovala večina volivcev, hkrati pa mora proti glasovati najmanj petina vseh volivcev. Kar sploh ni malo. V čim večjem številu se torej udeležimo referenduma, obkrožimo PROTI in se postavimo za vodo. In s tem tudi zase.
Prihodnost planeta je naša prihodnost
»Naš modri planet je najbolj čudovito možno naravno okolje. Njegovo življenje je naše življenje, njegova prihodnost je naša prihodnost.« (Dalaj Lama)
Vedno bolj se zavedamo, kako pomembno je naše okolje. Zemlja ni velik supermarket, kjer lahko kupujemo kolikor in karkoli si želimo, niti ni odlagališče brezmejnih količin kratkotrajno uporabnih potrošniških izdelkov. Torej, ne sedimo križem rok, da se bodo stvari uredile same po sebi. Ne bodo se. Postanimo zastopniki naravnih habitatov, živali in jim omogočimo, da uspevajo. Tako bomo uspevali tudi mi vsi.
»Prva stvar, ki sem se jo naučila, je, da nikoli nisi premajhen, da bi pripomogel k spremembam.« (Greta Thunberg)
***
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov
Foto: Rok Kralj, Kartini Djalil, Domen Stanič, Ivan Mitrevski
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.