Nina Žepič, ki z možem Damjanom vodi Društvo za pomoč hrtom (SASIN) iz Kranja, je po poklicu pedagoginja. Zaljubljena je v šport, predšolske otroke in v življenju počne tisto, kar si je vedno želela – vodi svoje plavalne tečaje za dojenčke in malčke. Obenem je Nina že od nekdaj ljubiteljica živali, predvsem psov. Kot otrok je poskušala reševati vse živali po vrsti: mucke, ježke, paglavce, deževnike, polže, metulje … Spominja se neutolažljivega joka ob tovornjakih teličkov, namenjenih v klavnico. Da se bo kadarkoli ukvarjala z reševanjem psov in to prav posebne vrste – španskih hrtov, pa si ni nikoli mislila. Njena zgodba potrjuje, da se zadeve ne dogajajo naključno, ampak prinašajo rešitve – na ključ. Tokrat španskim hrtom, ki jim Nina pomaga najti nov dom.
Njeno delo, za katero bi težko rekli, da je zgolj konjiček, prej poslanstvo – in to je reševanje španskih hrtov – se je bolj konkretno razvilo pred 15 leti.
»Takrat sem se zaljubila v male italijanske hrte, ki jih je bilo takrat praktično nemogoče kupiti. Ko sem končno našla vzrediteljico, sem na triatlonskem tekmovanju v Italiji (mož je bil takrat profesionalni triatlonec), naključno srečala posvojeno hrtico iz Španije. Njena zgodba me je tako prevzela, da sem malemu “Italijančku” rekla ne in poiskala kontakt ekipe GACIJA v Italiji, prek katere sem pozneje zelo hitro posvojila galgico Nuško,« razloži Nina, ko smo jo vprašali, kako je izvedela za španske hrte.
Da ne gre samo za posvojitev elegantnega psa, ji je bilo hitro jasno. V ozadju je bilo veliko več – šlo je za zapuščene pse s kruto usodo. Zato ima njihova posvojitev globlji pomen.
Španski hrti: Tek (in lov) za življenje
V začetku 80-ih let prejšnjega stoletja in po vstopu Španije v Evropsko unijo se je ekonomski položaj v državi izboljšal in mnogo ljudi si je kupilo stare podeželske hiše s posestvi, podeželski ljudje pa so iskali možnost za izboljšanje svojega položaja. Ti skupini ljudi sta iz ljubezni do lova na zajce ponovno začeli vzrejati galge – hrte. Galgi so starodavna pasma, ki so jih v Španijo pripeljali iz Egipta že v antiki. Zaradi njihove hitrosti in dobrega vida, so jih in jih še vedno uporabljajo predvsem za lov na zajce, pa tudi za tekmovanja s konji.
Lovska sezona v Španiji se začne septembra in traja do konca januarja. V tem času španski hrti služijo lovcem zgolj kot “orodje” za lov. Po končani sezoni lova jih zavržejo ali pokončajo na zelo nehumane načine. Španska “tradicija” je, da pse ob koncu sezone celo obesijo. V modernejši različici, dodaja Nina, pse prepustijo cesti ali zavetiščem, ki niso podprta s strani države in so ponavadi v celoti odvisna od donacij dobrih ljudi. »Tudi v 21. stoletju se kljub modernizaciji in napredku življenje hrtov v Španiji ni bistveno spremenilo ali izboljšalo,« pove Nina.
V povprečju so zavrženi galgi ((španski hrti) stari dve ali tri leta; če je pes dober lovec, preživi pri lastniku dlje časa in ima več možnosti za nadaljevanje pasme, kljub temu pa le redki živijo z lastnikom do svojega osmega leta starosti. Ker je vzreja galgov (španskih hrtov) tako “preprosta” in nenadzorovana, se njihovi lastniki po zaključeni lovski sezoni ne trudijo in ne obremenjujejo z ohranjanjem psov, ker vedo, da bodo do nove sezone zlahka dobili nove. Španske dobrodelne organizacije ocenjujejo, da je vsako leto ob koncu lovske sezone zavrženih okrog 50 tisoč lovskih psov.
OBISK ŠPANIJE IN REŠEVANJE HRTOV OSTAJATA MOJA STALNICA
»Že ko sem prvič objela svojo psičko na posvojitvi v Modeni, sem vedela, da si v takih zgodbah želim pomagati tudi sama, zato sem se takoj aktivno vključila v delovanje slovenske ekipe, skrbela za stike s posvojitelji in čez nekaj mesecev skupaj še z dvema članicama, dr. Nino Novak Kerbler in Vlasto Hribernik, ustanovila prvo slovensko društvo za pomoč hrtom,« razlaga Nina. »Že na začetku smo delovali v okviru organizacije angleške organizacije GIN in zavetišča El Arca de Noe Albacete, s katerim sodelujemo še danes,« odgovarja Nina, ki v špansko zavetišče odhaja nekajkrat letno, tako že deset let. »Danes je zavetišče moj drugi dom, tam sem našla prijatelje, tam uživam in zame so to najlepše počitnice,« pove Nina, ki ima tako osebno kot tudi kot društvo veliko podporo svoje okolice.
Pse rešijo v zavetišču El Arca de Noe Albacete, društva, kot je Ninino, pa jim le pomagajo najti nove domove. Zaradi prostovoljnega dela Nine in ostalih volonterjev, skoraj 50 prostovoljcev, danes v Sloveniji živi okoli 500 posvojenih hrtov. »Ni lepšega kot najti dom psu, ki v življenju ni imel ničesar,« dodaja Nina. Hrti, pravi, imajo na splošno čudovit, nežen in nekonflikten karakter. Predvsem so pa mirni, vdani, inteligentni in povsem nevsiljivi sostanovalci. »Vsaj name delujejo zelo pomirjujoče, lahko bi rekli terapevtsko,« pove Nina, ko jo vprašamo, kakšnega značaja so hrti. »Sicer so značaji posvojenih psov različni. Veliko je odvisno, od kod prihajajo, kaj so doživeli in kako trdega karakterja so. Nekateri hitro zaživijo novo življenje, drugi rabijo več časa, da zaupajo in se sprostijo,« poudari.
VESELJE IN ŽALOST GRESTA Z ROKO V ROKI
»Največje veselje je, ko psu, rešenemu iz težkih razmer, omogočimo novo, popolno življenje. Najtežje pa je sprejeti hude zlorabe psov in njihove smrti,« poudari Nina.
Nina je drugače po duši športnica, ki je težko dolgo časa pri miru in vedno potrebuje nove izzive v življenju. Ob tem da obožuje živali, rada potuje in spoznava nove kraje ter je rada v družbi ljudi. Vseeno ji ogromno pomeni mir, ki ga ima doma, na majhni hoby kmetiji.
»Svoje varno zavetje najdem doma, pri svoji družini, psih, treh rešenih ovčkah – Tinca, Life in Miss Bee – ter enemu pujsku Pači. Kljub temu da imam ogromno znancev, pravih prijateljev nimam veliko. A za njih bi naredila prav vse,« dodaja Nina, čigar življenski moto je enostaven: Živi in pusti druge živeti. Nina tudi po julijskih počitnicah v Španiji nadaljuje z delom urejanja posvojitev hrtov. Kot sama pravi, je društvo je na pravi poti in ne bodo ničesar spreminjali. »Želimo pomagati čim večjem številu hrtov!«– poudari Nina.
Ko se te dotakne zgodba psa za vse življenje
Pri svojem delu sem srečala ogromno psov, s težkimi zgodbami.
Pri meni in moji družini že pet let živi pointerka Villa, ki ji je lovec odsekal sprednjo nogo. Psička je posledično nogo za vedno izgubila, ni pa izgubila zaupanja v ljudi in danes živi, kot ji noga ne bi manjkala. Nanjo se velikokrat spomnim, tudi takrat, ko je meni težko in bi se rada smilila sama sebi. Tu so še situacije, povezane s hrti, ki jim ne morem pomagati, pa bi jim rada. Recimo v tem trenutku je v Španiji leglo mladičkov galgov, ki so jih našli brez mamice. Stari so nekaj dni, hraniti jih je treba na nekaj ur, prostovoljcev ni dovolj in življenje mladičkov je ogroženo. Sama znam skrbeti za take mladičke in hudo mi je da sem 2000 kilometrov stran in jim ne morem pomagati. To so zame hudi občutki nemoči …
Če se vas je usoda hrtov dotaknila in bi radi posvojili psa iz Španije, obiščite spletno stran Društva: www.pomoc-hrtom.si ali jim pišite na drustvozapomochrtom@gmail.com. Člani Društva pomagajo pri posvojitvah hrtov po celotni Sloveniji.
***
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov
Foto: O
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.