inspire.me

Tudi v lockdownu ste lahko ustvarjalni

Avtor: Mirela Smajić 19. decembra, 2020

Pred veliko leti, v obdobju dinozavrov, kot bi rekla moja hčerkica, na začetku svoje knjigotrške kariere v vlogi vodje knjigarne, sem imela obsežne in lepe sanje. Ena izmed mojih srčnih želja, med drugimi, je bila razširiti delovanje naše ljube knjigarnice, da bi postala mini kulturni center. Razmišljala sem, kako bi vpletli knjigo v vsakdanje življenje kot del ustvarjalnega procesa, ki je nujen kot zrak, ki ga dihamo. To zgodbo sta nam pomagala uresničiti moja ljuba prijatelja Mateja Herbst in Simon Drofelnik iz KUD Galerije C.C.U. To je bil čas začetkov tudi za Galerijo C.C.U. in niti sanjalo se nam ni, kaj vse se bo porodilo in razvilo iz tega čudovitega sodelovanja. Mateja in Simon sta uresničila svoje sanje in danes, 13 let pozneje, Galerija C.C.U. še vedno živi za ustvarjanje …

V času varnostnih ukrepov pred nevidnimi virusnimi sovražniki življenja se Mateja in Simon tako kot vsi kulturniki spopadata z eksistencialnimi izzivi. Kljub temu pa ju prav njuna ustvarjalnost in takšno razmišljanje spodbujata k izvirnim rešitvam. Tako sta naredila različne komplete za ustvarjanje, ki vsebujejo do okolja prijazne in ročno izdelane predloge za ustvarjalne projekte. Ti omogočajo tako otrokom kot tudi staršem, da se ustvarjalno in varno povežejo med sabo in vzpostavijo ravnovesje v življenju. Mateja in Simona svoje avtorske delavnice literarnega ustvarjanja z velikim veseljem snujeta, pripravljata in vodita skupaj že od leta 2008. Zanju lahko trdim, da zares živita za ustvarjanje …

Kako je naključno srečanje preraslo v večno prijateljstvo

Z Matejo Herbst sva se spoznali leta 2001 v grški restavraciji v stari Ljubljani, v katero me je pripeljal moj takratni fant z namenom, da me predstavi svojem bratu in njegovi punci. Sedela sta v zatemnjenem kotičku lepo urejene restavracije s pridihom Mediterana za mizo, ki je bila obložena z različnimi grškimi prigrizki. Njo sem takoj prepoznala, saj sem jo že bežno poznala. S svojim videzom je plenila pozornost. Z bujnimi dolgimi rdečimi lasmi, zeleno obarvanimi obrvmi, rdečim plaščem in čevlji z norimi podplati je bila prav posebna.

Že takrat sem vedela, da je po duši umetnica. Poleg videza me je še bolj pritegnil njen večno nasmejani obraz in topel pogled, s katerim je opazovala okolico. Prava čarovnica, sem si mislila. Vsakič, ko sem jo srečala, sem vedela, da se bo tisti dan zgodilo nekaj lepega. Tako kot srečaš dimnikarja, pa se hitro primeš za gumb in pričakuješ, da se bo zgodilo nekaj lepega.

Od pohajkovanja do Krete …

V teh študentskih letih sva z Matejo preživeli veliko čudovitih dogodivščin. Od  vsakodnevnega pohajkovanja na Rožnik do norega tritedenskega potovanja na Kreto, ki ostaja eno od najlepših potovanj v mojem spominu. Kakšen mesec pred najinim odhodom, na valentinovo, ki je potem postalo naš družinski praznik, sva z Matejo spoznali Simona. Vračali sva se z Rožnika in se na kratko ustavili v enem od najinih priljubljenih lokalov v Ljubljani. Postregel naju je Simon, s katerim smo takoj zapadle v

pogovor in kmalu smo se vsi trije smejali kot pečeni mački. Mateja se je prav takrat odločila, da bi v svoje stanovanje spet sprejela nekoga, s komer bi lahko delila življenjske stroške in s tem tudi pomagala vsaj enem študentu z varnim zatočiščem in prijetnim ozračjem njenega čudovitega doma. Iz pogovora s Simonom sva izvedeli, da tudi on išče drugo stanovanje z »normalnimi« ljudmi, tako da je bilo videti, kot bi vesolje že vse uredilo.

Z Matejo sva odšli v Grčijo in kmalu po najini vrnitvi v Slovenijo sta se s Simonom povezala na toliko ravneh, da je bilo najbolj naravno, da sta postala par. Zame sta še danes najbolj navdihujoč par, kar jih poznam.

Mateja kot rešilni obroč

Moji obiski pri Mateji pred Simonom in tudi pozneje so se pogosto zavlekli, kar za kakšen dan. Še danes se zelo veselim njune dnevne sobe, ki sem jo že pred 20 leti doživljala kot pravo svetišče, ki je bilo vedno do zadnjega kotička izpolnjeno z njenimi slikami in s kolaži. Pogosto sva pod temi slikami ležali, meditirali, se medili in regenerirali, saj so imele blagodejen in zdravilen učinek na opazovalce. Takrat je risala predvsem zase, družinske člane in prijatelje. Svojih umetnin takrat še ni prodajala, saj je bila zelo navezana na svoje »otročičke«.

Ena od Matejinih čudovitih lastnosti je njena sposobnost pozitivne preobrazbe, s katero je močno vplivala na druge ljudi. Nekomu je rešila življenje v boju z odvisnostjo od drog, številnim pa je dala ogenj in motivacijo do življenja in zaključevanja začetih projektov, tudi študija. Ena izmed teh sem bila jaz. Toliko časa je vztrajala in mi ni dala miru, dokler se nisem spravila h knjigam in ga končala. Vplivala je tudi na Simona, ki je z njeno podporo uspešno doštudiral na Naravoslovnotehniški fakulteti, na Oddelku za tekstilstvo.

Kako se je stkala zgodba Galerije C.C.U.?

Po končanem študiju na Filozofski fakulteti je Mateja omahovala med magisterijem in iskanjem službe, a zelo kmalu je ugotovila, da je njena pot izrisana že od otroštva, da sebi in svetu lahko največ prinese prav prek umetniškega ustvarjanja. Tudi Simon je od nekdaj ustvarjal, risal, šival, tudi amatersko igral, zato ne preseneča, da sta tistega usodnega leta 2003, ko sta se spoznala, združila moči in strasti ter začela ustvarjati lepe zgodbe. Ena izmed njih je Galerija C.C.U.

»S svojimi udeleženci in soustvarjalci smo stalno na vezi. Zdaj komunikacija poteka prek elektronske pošte, telefona in družabnih omrežij, kjer lahko naročijo tudi naše Sete za ustvarjanje po izbiri in naše unikatne izdelke ali pa se le pogovorijo ali posvetujejo z nami.«

Začela sta z likovnimi razstavami, ki so posledično vplivale na razvoj in izvajanje likovnih delavnic. Kjer koli sta gostovala z razstavami, so bili navdušeni, in pojavilo se je povpraševanje po njih. Tako sta začela pedagoško delo v praksi, ki danes postaja tudi teorija. Prevzeta od veselja in sreče ter svobode, ki ju prinaša ustvarjanje, sta želela to omogočiti tudi drugim, zato sta začela snovanje, pripravo in vodenje prav posebnih literarno-likovnih dogodkov, na katerih so se otroci počutili, kot bi prišli v pravljično deželo, kjer lahko ustvarjajo, kar koli želijo, in uspelo je.

A tudi odrasli potrebujemo ustvarjalni odklop

Najprej sta jih snovala za otroke. Ko sta začela izvajati dogodke za odrasle, sta dognala, da jih potrebujejo še bolj kot otroci, saj so v vsakdanjem življenju po večini popolnoma prikrajšani za ustvarjanje, nekateri že kar po osnovni šoli.

Ne glede na okoliščine imamo vedno možnost izbire, kako bomo preživljali svoj prosti čas. Naj bo ta posvečen čas prežet z ustvarjalnostjo, da bomo vstopili v svet onkraj različnih nadlog.

Danes izvajata tridelni ustvarjalni program; za otroke, mlade in odrasle. Poleg tega snujeta predstave in nove izdelke; slike, unikatne ekološke igrače, unikatno pohištvo iz kartona, scenografije, kostume in različno okrasje, pa tudi sonaravno kmetovanje jima ni tuje …

Ko se odvijejo nore dogodivščine

Norih dogodivščin je bilo v vsem tem času ogromno, pravita umetnika. »Če naštejeva le nekatere: popolnoma nora je bila razstava Kraljestvo sanj, leta 2008, na kateri so pokupili skoraj vse slike že medtem, ko smo jo postavljali.«

»Ustvarjalnost ti lahko reši življenje, dobesedno. Ne le ker ustvarjanje vsestransko blagodejno vpliva na različne področje našega življenja, pogosto nam lahko prinese rešitev v situaciji, ki je bila videti popolnoma brezizhodna …«

Izpostavita še dogodek, ko je iz predstavitve knjige spontano nastala prava predstava Darilo Tine Hribar Dragar. Takšne neverjetne dogodivščine so na dogodkih kar pogoste. »Na primer, ko pridejo udeleženci slabe volje in napovedo, da ne bo nič od njih, domov pa se vračajo »kar po zraku«, povsem omamljeni od veselja in sreče, ki ju prinaša ustvarjanje, in seveda s svojim novim umetniškim izdelkom v roki …,« še dodata.

Ko se ljubi ljubezen

Pravita, da ne bi ničesar spreminjala. »Pred kratkim sva pregledala svoje delo in dobila zanimiv vpogled v evolucijo svojih zamisli in njihovih realizacij. Vse se ves čas spreminja že samo po sebi, svet, v katerem smo živeli lani, ni več svet, v katerem živimo danes,« zatrdita Mateja in Simon. A njuno poslanstvo, cilji in v veliki meri tudi način dela, vse to, kar je najpomembnejše, se ni spremenilo, zatrjujeta.

Čeprav se morda zdi, da se jima cedita med in mleko, pot do tu, kjer sta danes,  nikakor ni bila kratka niti vselej sladka. A vseeno vztrajata. V trinajstem letu ustvarjanja in sodelovanja sta priredila likovno razstavo, ki je častila ustvarjalno sobivanje, z naslovom »Za, Ob, Ljuba ali Najprej bomo brali, nato …« Bil je petek, 1. april 2016, in ker tisti dan lažemo samo do dvanajstih, sta zvečer na odprtju razstave nalila čistega vina in presenetila povabljence s poročno zabavo.

Na ta dogodek sem tudi sama zelo ponosna, saj sem kot Matejina poročna priča imela čast nagovoriti občinstvo in mu skupaj s Simonovo pričo razkriti namen dogodka. Bila sem vznesena in se nisem mogla ustaviti s svojim govorjenjem in pohvalami, tako da se še danes smejemo in brijemo norce iz moje neustavljive potrebe po pojasnjevanju čudovitih zgodb o čudovitih ljudeh. To je, kot kaže, moja najmočnejša in obenem najšibkejša točka.

In kaj pomeni kratica C.C.U.?

C.C.U. ima bogato ustvarjalno zgodovino in pomeni Creative Creatures United oz. združena ustvarjalna bitja. Pomen iz prazgodovine, iz nore mladosti, pa se je mednarodno glasil crazy creatures united. Sicer pa obstaja še veliko različic, med katerimi je tudi slovenska različica imena, ki bo nekoč v prihodnosti razkrita … In še v praksi, takšna mala pisana bitja, ki sta jih izdelala po imenu društva. To so amuleti CeCeuji, katerih izdelovanje je postalo ena izmed najljubših delavnic.

Kakšen srčni odtis daje Galerija C.C.U. svetu?

Poslanstvo Galerije C.C.U. je spodbujanje, širjenje ter razvijanje ustvarjalnosti, ustvarjalnega mišljenja in bralne kulture. Otroci, mladi in odrasli tako že več let soustvarjajo z njimi v knjigarnah, knjižnicah, galerijah, muzejih in gledališčih ter na ustvarjalnih festivalih v Sloveniji in tujini.  Z rednim ustvarjalnim programom že 8. sezono gostujejo v Centru kulture Španski borci. Vsak dogodek je nov ustvarjalni projekt, kjer z inovativnimi pristopi in tematikami spodbujajo razvijanje ustvarjalnega mišljenja, kreativnosti, domišljije ter ustvarjalne svobode sodelujočih.

Na svojih dogodkih so uvedli tudi kotiček za prosto ustvarjanje in nomadsko Malo bralnico Galerije C.C.U., v kateri vas pričakajo kakovostne in zanimive knjige. Opravijo do 200 javnih dogodkov (ustvarjalnice, predstave in razstave) na leto. Ustanovitelja in vodilna ustvarjalca društva Galerija C.C.U. sta Mateja Herbst, profesorica sociologije in univerzitetna diplomirana filozofinja, ki svoje življenje posveča razvijanju kreativnosti, ter Simon Drofelnik, ki je diplomiral na Naravoslovnotehniški fakulteti, na Oddelku za tekstilstvo, sicer pa je slikar, oblikovalec in krojač. V 13-ih letih sta ustvarila 150 različnih vrst avtorskih ustvarjalnic, scenografij, kostumov, dve čudoviti predstavi v sodelovanju s Tino Hribar Dragar in Polono Tomori Dobrović, veliko slik, unikatnih igrač, pohištva iz kartona, okrasja … Njune delavnice za otroke so pogosto kar nadaljevanje slikanic, ki jih uporabijo kot navdih za ustvarjanje. Zadnja leta uspešno sodelujejo z Založbo Zala, Založbo Ocean, Založbo Malinc in Centrom za slovensko književnost.

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov

Foto: naslovnica knjige