Pri reševanju energetskih in okoljskih izzivov, s katerimi se podjetja, industrija, skupnosti in mesta čedalje pogosteje soočajo, že 20 let pomaga Petrol – izboljšuje daljinsko energetiko, prispeva k manjšim vodnim izgubam, zmanjšuje svetlobno onesnaževanje, energetsko prenavlja stavbe in več. O tematiki pametnih mest in podjetij so z nami delili svojo zgodbo Evald Kranjčevič iz Petrola, Goran Milićević, Squashland, in Alenka Loose iz Mestne občine Ljubljana.
V središču energetskih in infrastrukturnih sistemov prihodnosti je človek

Evald Kranjčevič
»Mesta neprestano iščejo konkretno dodano vrednost za izvajanje svojih storitev, da se z njimi čim bolj približajo svojim uporabnikom, torej prebivalcem in obiskovalcem,« je povedal Evald Kranjčevič, inženir strojništva, ki je svojo poklicno pot pričel kot inženir na področju industrijske avtomatizacije. Kasneje se je z delom na Institutu »Jožef Stefan« uveljavil na področju energetske učinkovitosti v industriji in kot ekspert pri uvajanju mehanizmov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. V družbi Petrol trenutno vodi poslovno področje energetskih rešitev v industriji. Je tudi avtor številnih strokovnih in znanstvenih objav s področja svojega delovanja.
»Iz izkušenj z upravljanjem z energijo, vodami, stavbami in nenazadnje s celotnimi mesti, lahko povemo, da ta postajajo vse bolj »pametna«, odzivna na potrebe »pametnih« oz. bolje rečeno aktivnih prebivalcev. V središču energetskih in infrastrukturnih sistemov prihodnosti je človek, torej prebivalec, ki bo in do določene mere že je, proaktiven uporabnik, ki soustvarja svojo realnost,« je poudaril Kranjčevič.
»V Petrolu smo razvili celovite energetske rešitve za mesta, lokalne skupnosti, podjetja in industrijo, kjer zagotavljamo neprekinjeno upravljanje s področji, ki so za mesta ključnega pomena: energija, stavbe, infrastruktura, vodni krog in mobilnost, pri vseh pa je poudarek na pametnem upravljanju in povečevanju deleža obnovljivih virov energije (OVE),« je še dodal Kranjčevič.
Pomagati mestom, da so prijaznejša
Petrolova celovita rešitev obsega vse od proizvodnje, distribucije in dobave energije, do uvajanja ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti z manjšo rabo virov ter prehoda na nizkoogljično mobilnost, kar je tudi skupen cilj. Cilj in vizija je pomagati mestom, da so čim prijaznejša in uporabna za svoje uporabnike, zato je Petrol za svoje rešitve razvil lastno IIoT platformo Tango. Tango zbira, preverja in obdeluje veliko količino podatkov, omogoča napredno podatkovno analitiko in strojno učenje ter omogoča optimalno načrtovanje in vodenje energetskih in okoljskih rešitev, ki jih Petrol nudi.
Mesta in podjetja predstavljajo za Petrol pomembne partnerje, ki energetsko učinkovite rešitve živijo s svojimi projekti, od tega pa imajo korist tudi končni uporabniki. Energetsko učinkovita mesta so tista, ki bodo resnično pametna mesta v prihodnosti. »Prav celovito upravljanje z energijo v mestih, središčih z največ prebivalci, je ključnega pomena, poleg tega pa morajo biti storitve prilagojene končnim uporabnikom,« je prepričan Kranjčevič.
Ne le energetska prenova, temveč širši učinki

Tivoli
Ne gre le za energetske prenove ter energetske in finančne prihranke, ampak za širše učinke, med katerimi so zmanjšanje ogljičnega odtisa, večanje deleža OVE, izobraževanje mladih, ozaveščanje o pomenu izboljšanja energetske učinkovitosti… ter nenazadnje vzpostavitev boljših pogojev za mlade, ki imajo odlične pogoje za šolanje in športno udejstvovanje.
Med prenovljenimi objekti v okviru projekta Energetske obnove Ljubljane (EOL) je veliko športnih in izobraževalnih objektov (Tivoli, Kodeljevo, številne šole itd). V tretjem sklopu prenov pa nadaljujejo s podobnim tempom, kljub zahtevnejšim pogojem zaradi epidemije – in, kot izpostavi Kranjčevič – jih zelo veseli, da takšna obdobja premagujejo s skupnimi močmi, s partnerstvi.
Zmanjšanje rabe energije, povečanje zadovoljstva narave
V okviru treh sklopov projekta Energetske prenove Ljubljane bodo v Petrolu skupaj prenovili 86 objektov, zmanjšali emisije CO2 za nekaj manj kot 4.500 ton toplogrednih plinov na leto, kar je količina, kot bi jo letno vsrkalo nekaj več kot 210.000 povprečnih dreves.
V praksi se to pozna na izboljšanih pogojih za uporabnike stavb in osebje, na zmanjšani rabi energije toplote/elektrike (finančni in energetski prihranki), večjem deležu energije iz OVE ter povečanem ugodju uporabnikov.
Potenciala je ogromno, treba ga je le znati videti in izkoristiti
Seveda si v Petrolu želijo razvijati zgodbe o uspehu še naprej ter jih nadgrajevati. »Potenciala je še ogromno, se pa ves čas spreminjajo pogoji in veseli nas, da smo kljub »viharnim« časom preteklega leta uspeli izpeljati ta projekt in tudi številne druge podobne projekte energetskih prenov,« pogleda pozitivno v prihodnost Kranjčevič.
»Izzive, ki nas čakajo v prihodnje in s katerimi se soočamo že danes, bomo lahko kakovostno naslavljali le s strokovnimi znanji in inovativnimi poslovnimi pristopi.« Zato bodo tudi v prihodnje vlagali v partnerstva doma in v regiji, v razvoj pilotnih projektov in v sodelovanje med različnimi sektorji ter znanstveno sfero, s poudarkom na multidisciplinarnosti rešitev.
Projekt EOL v Mestni občini Ljubljana

Alenka Loose
Projekt EOL je nastal na osnovi pridobljenih sredstev Evropske Investicijske Banke (EIB), s pomočjo katerih so pripravili izhodišča za projekte za prenovo objektov v lasti Mestne Občine Ljubljana.
Ta projekt za Petrol predstavlja odlično partnersko zgodbo, ki jo soustvarja skupaj z Mestno občino Ljubljana in ostalimi partnerji. V prvih dveh sklopih projekta so energetsko prenovili 59 stavb, kar predstavlja pomemben mejnik v zgodbi o trajnostnem uspehu.
Alenka Loose je na Mestni občini Ljubljana (MOL) prevzela odgovornost za področje energetike. Trdno je prepričana, da se tega ne da ločevati od okolja, čaka pa jo tudi veliko dela z ureditvijo področja energetike na celotnem območju MOL. Kot pravi, pa želi biti tudi sama zgled.
Sprejemanje pravilnih (pametnih) odločitev
»Okoljske in energetske spremembe so bistvenega pomena za MOL. S projektom EOL želimo doseči cilje strategij, ki smo jih sprejeli,« pravi Loosejeva. V MOL se trudijo realizirati vse zaveze, strategije in projekte za doseganje ciljev ljudem in okolju prijaznega mesta in predvsem, da realizirajo zaveze glede blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam, ki vključujejo predvsem ukrepe na področju prometa, energetike, ravnanja z odpadki in skrbi za trajnostno gradnjo/ prenovo objektov. »Pametno mesto je izraz za informatizacijo mesta, nam pa pomeni sprejemanje pravilnih (pametnih) odločitev za naše občane,« še dodaja Loosejeva.
Znižanje rabe energije, zadovoljstvo uporabnikovProjekt EOL 1 je zagotovil prenovo skupno 48 objektov, od katerih je bilo 25 celovito prenovljenih in 23 delno prenovljenih, v okviru projekta EOL 2 so celovito prenovili 7 objektov, delno pa 4 objekte. V teku je projekt EOL 3, ki zajema skupno 27 objektov celovite in delne energetske prenove, ki so se pričele v letu 2020 in se nadaljujejo v letu 2021. V okviru prenov v objekte je poudarek na vgradnji kakovostnih materialov, izboljšanju bivalnega udobja in s tem delovnih pogojev, zniževanju rabe energije in uvedbi centralnega nadzornega sistema, ki omogoča spremljanje stanja na objektih po prenovi. Posledice so večje število prenovljenih objektov, zadovoljstvo uporabnikov in vzdrževanje objektov s strani zasebnega partnerja za pogodbeno določeno obdobje 15 let. |
»Drznim uspe!« je poudarila Loosejeva in dodala, da bodo v MOL še naprej sledili pogodbeno opredeljenim ciljem in skrbeli, da bodo v času trajanja pogodbe in če bo treba, dlje, zagotavljali kakovostno bivanje v objektih in čim-manjšo porabo energentov, skladno z navodili o učinkoviti rabi energije in vzdrževanju objektov, ter dodala, da tovrstni projekti sicer zahtevajo veliko truda, ampak so obenem tudi zelo nagrajujoči.
Sodelovanje se izplača

Squashland
Tako je uspel tudi projekt Squashland. »Nov center Squashland je prvi leseni skvoš center na svetu in je vzorčni primer trajnostne gradnje z nizko rabo energije. Je plod sodelovanja strokovnjakov z različnih področij in ponuja nešteto naprednih rešitev. Ponosni smo, da je Petrol prepoznal pomembnost našega projekta in bil pripravljen sodelovati s svojimi strokovnjaki pri načrtovanju centra in tudi prispevati kvalitetne rešitve. Rezultat našega sodelovanja se kaže v nizki porabi energije in prijetnem počutju naših obiskovalcev,« je povedal Goran Milićević, lastnik Squashlanda.
»Upam, da nismo že zamudili priložnosti, da rešimo obstoj človeka na zemlji. Za naravo me ne skrbi, potrebuje samo dovolj časa za obnovo,« je povedal Goran Milićević, ki dodaja, da je »pametno podjetje vsekakor skupnost, kateri je ohranjanje narave, skrb za naš planet in sočloveka primarni cilj in šele za tem donos in dobiček.«
Prva ljubezen se je prelevila v strast

Goran Miličević
»Ideja za Squashland je nastala tam nekje okoli leta 1990, ko so me prijatelji povabili na igro skvoša v Mengšu. Zame, velikega športnega navdušenca, je bilo srečanje s skvošem tako rekoč usodno, saj se je prva ljubezen prelevila v strast, ki je v meni še danes.« Prvi Squashland z osmimi skvoš igrišči so zgradili leta 1991, kot prvi skvoš klub v Ljubljani, leta 2006 pa so ga bili prisiljeni zapreti.
Sledila je 12-letna borba za novi klub in šele v letu 2018 jim je uspelo to tudi realizirati. »Je prostor druženja, prijateljstva in pozitivne energije,« pravi Miličević. Nudijo igranje skvoša na igriščih, ki prva v Sloveniji premorejo certifikat WSF (World Squash Federation), in zaključuje s premislekom »Nikoli ne nehaj verjeti v svoje sanje in možnosti nemogočega (ob veliki podpori in razumevanju družine)!«
Naročnik članka je družba Petrol d. d.
***
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov
Foto: osebni arhiv sogovornice in sogovornikov ter Petrol d.d. Naslovnica je vzeta z videa s spletne strani Petrola.
No Comments so far
Jump into a conversationNo Comments Yet!
You can be the one to start a conversation.