vodi.me

Štejejo samo trenutki, ne stvari

avtor Danaja Postružnik 5. marca, 2024

Sandra Zakrajšek je stopila na samostojno poslovno pot, čeprav o tem nikoli ni razmišljala. A vse v njenem življenju jo je vodilo v to smer: igrivo otroštvo, polno svobode; potovanja po svetu, za katera je sama prislužila sredstva; dvomesečno potovanje po Braziliji, ki ga je organizirala in izvedla sama. Poroka z moškim, ki ga je služba (in s tem tudi družino) odpeljala v ZDA, Belgijo … in predvsem Sandrina želja, da ima med ‘službo’ čas skočiti na sprehod in da je vedno tukaj za svoje otroke, ko je to potrebno …  Sandra ročno šiva personalizirane lutke za otroke vojakov (ter policistov, gasilcev in zdravnikov) in broške »za svojo dušo« blagovne znamke In your arms. Na podjetniško pot je stopila pred letom dni, torej marca 2023, po štirimesečni udeležbi v programu PONI, »polni smeha, prijetnih dogodivščin in izjemnih poznanstev,« pravi Sandra. Prisluhnimo njeni zgodbi o nastanku Šivanje lutk …

Obožujem jutra, naravo in mestni vrvež

Sandrina družina, polna ljubezni in podpore

»Rada imam jutra, sončne vzhode, morje in jezera, naravo, vzpone na hribe, čudovite razglede, potovanja. Cenim trenutke, ko sem sama s seboj, ko se lahko umirim, globoko vdihnem in se povežem s svojim dihom. Ko sem bila mlajša (in nisem imela otrok) sem bila bolj nočna ptica – večino vseh nalog in tudi magistrsko nalogo, sem napisala ponoči, ko je bil mir.

Tudi mesto mi je bilo bolj všeč, ves ta trušč in konstantna akcija. Odraščala sem v Ljubljani, v sicer bolj umirjenem in zelenem predelu mesta, ampak vedno sem rada šla v center, tam kjer so bili ljudje, kjer se je ves čas nekaj dogajalo. Rada sem se usedla in opazovala mimoidoče in to, priznam, da še vedno rada počnem. Ljudje me od nekdaj zanimajo in navdušujejo, kar me je verjetno tudi navdušilo za študij sociologije – kadrovskega menedžmenta. Škoda le, da je študij precej teoretičen, saj je praksa čisto nasprotje.

Potovanja in študij v tujini me zmrežijo mednarodno

»V času študija sem ves čas opravljala različna dela, da sem si lahko privoščila potovanja, predvsem po Evropi, eno izmed bolj eksotičnih pa je bilo dvomesečno potovanje po Braziliji, kamor sem se odpravila sama. To je bila res izjemna izkušnja, čeprav polna preizkušenj, ki pa sem jih uspešno premagala.

Sandra: Mama trem čudovitim otrokom – Erazmu, Izabeli in Emiliji, žena možu Petru, hči, sestra, prijateljica in po novem tudi podjetnica.

V tretjem letniku sem se prijavila na Erasmus študijsko izmenjavo v Lizboni, kar je bila zagotovo ena izmed boljših življenjskih odločitev, ki se je zgodila čisto spontano, je pa vplivala na to, da sem to, kar sem danes, predvsem pa dnevno pilila mojo iznajdljivost in vztrajnost. Poleg tega, da sem se bila primorana na hitro naučiti portugalščine, sem spoznala tudi veliko izjemnih ljudi, s katerimi se še vedno srečamo na različnih koncih sveta. To je ena izmed največjih prednosti študija v tujini in srčno upam, da se bodo za to čudovito možnost odločili tudi moji otroci.«

Skupno branje je naš poseben čas

Pri ustvarjanju zgodbe “Šivanje lutk”

»Ena izmed mojih strasti je tudi branje. Obožujem knjige, knjižnice, knjigarne, ta vonj po knjigah in vznemirjenje, ki nastane, ko te knjiga posrka vase. Berem že odkar pomnim. Na počitnice sem vedno jemala ducat knjig in jih požirala. Z bralno značko sem vedno opravila že na začetku šolskega leta, domača branja sem prebrala med prvimi in potem z navdušenjem debatirala o vsebini. Zadnja leta sem prebirala predvsem otroško literaturo svojim otrokom.

Moja želja je, da bi jim to bralno strast predala naprej, jih navdušila za branje, zato redno hodimo v knjižnico in vsak večer pred spanjem preberemo pravljico. Starejša dva zdaj tudi sama bereta, čeprav jima je še vedno ljubše, če se vsi skupaj udobno namestimo in jim berem jaz, to je tak naš poseben čas. V knjigah se najde tudi rešitev za marsikateri izziv, s katerim se soočamo, tako oni kot otroci, kot mi, kot družina. Mene najbolj navdušijo knjige iz realnega življenja, takšne, ki pripovedujejo zgodbe o različnih ljudeh in situacijah, znanstvena fantastika me nikoli ni pritegnila. Trenutno berem knjigo švedskega pisatelja o hokeju, ki je tako napeta, da jo prav težko odložim, sinu pa sem kupila knjigo tudi s hokejsko tematiko, ki jo je napisala hokejska mama iz njegovega hokejskega kluba. Glede na to, da tudi sam preživi precej ur v ledni dvorani, se z junaki lahko v marsičem poistoveti, meni pa da vpogled v dogajanje za vrati garderobe.«

Hvaležna staršema za samostojnost in odgovornost

»Kljub temu da sem precej samosvoja, je name zagotovo precej vplivala moja družina, ki je od nekdaj moj varni pristan. Prvo moja starša, kasneje tudi mlajša sestra, s katero sva se veliko presmejali, obenem pa skupaj pretočili tudi marsikatero solzo. Moje otroštvo je bilo precej drugačno od tega, ki ga imajo zdaj moji otroci, bolj umirjeno, otroci smo se veliko igrali zunaj, imeli smo malo popoldanskih aktivnosti, tudi bolj samostojni smo bili.

Staršema sem hvaležna, da sta mi omogočila čudovito otroštvo, polno dogodivščin, naše družinsko okolje je bilo prijetno in ljubeče. Veliko smo se družili, ob vikendih smo igrali družabne igre, pekli pecivo, hodili v naravo in na izlete, rada sem hodila na počitnice k babi in dedku. Kljub temu da sta bila na trenutne stroga starša, sem hvaležna, da sta me pripravila na življenje, ki ni vedno rožnato in sta mi vedno stala ob strani in me podpirala, čeprav sem bila v najstniških letih zagotovo precej naporna.«

Zaradi moževe službe selitev v tujino

Potovanja oz. selitve v tujino zaradi moževe službe dajo idejo za ustvarjanje personaliziranih lutk

Ko sem diplomirala, sem spoznala svojega moža, ki mi je takrat močno zamajal tla pod nogami. Zaupala sem svojemu notranjemu občutku, se prepustila toku in od takrat skupaj plujeva novim dogodivščinam nasproti. Na njega sem zelo ponosna, saj je krasna oseba, z močno voljo in jasno začrtanimi cilji, zelo sposoben, vztrajen, radoveden.

Zaradi njegove službe sva kar nekaj let živela v tujini; najprej v ZDA, nato še v Belgiji, kar je bil zame prav poseben čas, za katerega sem neizmerno hvaležna. V Belgiji sta se rodila tudi Erazem in Izabela. Njuna sestrica Emilija pa je, malo za hec, avtohtona Štajerka, čeprav sva dejansko oba prišleka v Mariboru, ampak se tukaj počutimo res fajn.

Forrest Gump je imel prav

»Za PONI sem slišala od nekdanje sošolke iz gimnazije, ki se ga je udeležila v Ljubljani. Takrat se mi niti sanjalo ni, da bi lahko tudi sama bila del tega izjemnega programa. Življenje pa je “like a box of chocolate, you never know what you gonna get”. Imela sem idejo, ki bi lahko postala produkt in tako sem se v zadnjih minutah prijavila na PONI, tako čisto brez pričakovanj in bila izbrana.

Potem me je zagrabila panika, kako bom hodila v “službo” od 8h do 16h, otroke razvozila v vrtec in šolo, na vse popoldanske aktivnosti, skuhala kosilo in imela ob tem še kaj časa zase. Ta osemurni točno določen delovnik, mi je grozljiv že od nekdaj. Sama verjamem, da ne moremo vsi ljudje biti enako efektivni ob istem času, ko se od nas to pričakuje. Ja, v nekih okvirjih, ampak če so ti lahko prilagodljivi in ti omogočajo, da vmes zadovoljiš tudi svoje potrebe in je delo na koncu opravljeno do roka, potem je vse lažje in manj stresno. No, sama sem se zaradi starševstva dogovorila za krajši delovni čas, kar sem prakticirala že prej, ko sem bila zaposlena na fakulteti v Mariboru. Prvi dan na Poniju sem že imela dopust, saj je bila Izabela prvošolka in tega nisem želela zamuditi. Naslednji dan sem se na uvajanju usedla zraven Nike, s katero sva potem postali “poni bestički” in sva še vedno povezani.

Štirje meseci na Poniju so bili polni smeha, prijetnih dogodivščin, izjemnih poznanstev, testiranja produktov, iskanja rešitev, učenja, pisanja, kreiranja, spreminjanja. Naučili smo se veliko, se zelo povezali, skupaj dihali, telovadili se slikali, pili kave, imeli skupne malice, praznovali. Čas je minil kot bi trenil.«

Kako otroke pozitivno povezati z odsotnim staršem, ki služi v vojski?

»Ideja, s katero sem se prijavila na PONI, je nastala pri nas doma. Zaradi moževe zaposlitve v Slovenski vojski, smo bili z otroki veliko časa sami, otroci pa so pogrešali očija in tako je nastala lutka vojak. Sama ideja za lutko je sicer prišla z mano iz Amerike, saj sem na enem izmed vojaških sejmov videla lutko, katero se lahko personalizira s sliko starša, ki ga otrok pogreša. Američani namreč veliko skrbi namenijo vojaškim družinam, kar se mi je vedno zdelo navdihujoče in ideja se mi je zdela super.

Sandra: Sem radovedna, kreativna, empatična, srčna, družabna

Pot ni lahka, a je vredna

Našla sem moževo staro uniformo in sešila prvo lutko vojaka, s sliko očija in jo podarila Izabeli, ki je takrat imela precejšnje težave z atopijskim dermatitisom, od takrat pa lutko ves čas nosi s seboj in tako je bolj mirna. Z njo spi, vsak večer si da očija k srčku, da ga lahko ima ves čas ob sebi. Vzame ga tudi v šolo, na nastope, ko očka ne more biti tam, v šolo v naravi, z njo je bil tudi na pregledu pri zdravniku. To zadovoljstvo in iskrice v očeh sem želela prenesti tudi na druge otroke, ki se soočajo s podobnimi izzivi. Zato sem se odločila, da lutke vojaki ugledajo svet.

Slovenska foušija ne pozna meja – moja volja pa tudi ne!

»Pot seveda ni lahka. To, da sem žena pripadnika SV je, kljub temu da bi lahko bila moja prednost, kvečjemu ovira. “Dobra” stara slovenska foušija ne pozna meja in kar hitro so na moj račun začeli deževati različni komentarji. Trudim se, da mi ne bi prišli do živega, čeprav vedno ni lahko.

Če bi sodelovali, bi lutke lahko dosegle večje število otrok, tako pa je to kar izziv, zato sem naredila tudi lutko zdravnika, gasilca, policaja. So pa lutke vojaki lansko leto razveselile kar nekaj otrok pripadnikov, ki so bili na misiji na Kosovu, njihovi odzivi pa so bili fantastični. Tudi starši so imeli solzne oči, ko so na daljavo opazovali, kako so se njihovi otroci razveselili lutk z njihovo sliko. In to je edino, kar šteje. Odzivov zadovoljnih staršev in otrok se vedno razveselim, seveda pa razmišljam tudi o tem, kako bi kakšno stvar lahko nadgradila, spremenila.«

General Maister in broške za dušo

»Zadnja kreacija je lutka general Maister, ki je nastala v luči leta generala Maistra, ki je razglašeno za letošnje leto in za katero si želim, da bi lahko našla svoje mesto tudi v muzejskih prodajalnah. Ta lutka je čisto nekaj posebnega, je res dovršena in izjemna, takšna, kot je bil tudi naš narodni heroj.

Začela sem izdelovati tudi broške, prvo srčke iz rdečega žameta, ki so bili namenjeni decembrskemu obdarovanju, ker pa so navdušili, sem se odločila, da jih dodam tudi v ponudbo, ker so res tak ljubek modni dodatek, ki popestri naša oblačila. Nastali so še samorogi, kužki, lisjaki, medvedki. To so izdelki za mojo dušo. Delam tudi na širitvi v tujino, pri tem mi pomaga evropska podjetniška mreža EEN. V letošnjem letu si želim okrepiti prisotnost na sejmih ustvarjalcev tako v Sloveniji kot tudi na ravni držav EU-je.

Čas imam za vse, kar mi je pomembno – in to je največja dodana vrednost

Veselje na obrazu otrok je tisto pravo darilo

»Čeprav si nisem predstavljala, da bom kdaj samostojna podjetnica, sem ponosna nase, da sem zbrala pogum in si dovolila poizkusiti. V to sem se podala brez pričakovanj, zelo sproščeno in neobremenjeno. Zavedam se, da je življenje pot, polna izzivov, od nas pa je odvisno, kako se jih bomo lotili. Hvaležna sem, da mi ob strani stoji družina, moji prijatelji in tudi podjetniško podporno okolje z mentorji.

Kar v podjetništvu pogrešam, je družba sodelavcev, saj sem tu za vse sama in včasih traja precej časa, preden najdem rešitev, ampak kjer je volja, tam je tudi pot. Dokler imam med “službo” čas skočit na bližnji hrib in v miru odpeljat otroke v šolo, je zame to takšna dodana vrednost, da ne menjam za nič drugega, ker mi svoboda pomeni res veliko. In to, da imajo otroci mami, ki je tu za njih tukaj in zdaj, ko jo potrebujejo, saj bodo še prehitro odrasli. Moje prepričanje pa je, da štejejo tako samo trenutki, ne pa stvari.«

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: osebni arhiv sogovornice